Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Ko je tako nekdo povedal o pogubi mož iz Likije, se je drugi spomnil satira, ki ga je Letin sin premagal v igranju na Atenino piščal in ga kaznoval. »Zakaj me trgaš od mene samega?« je dejal. »Ah, žal mi je, ah, piščal ni vredna tolikšne cene!« je kričal. Med krikom so mu z vsega telesa odrli kožo in ves je bil ena sama rana; kri je tekla od vsepovsod, razgaljene kite so bile na očeh in brez kože so utripale drhteče žile; lahko bi preštel
trepetajoče drobovje in vlakna, vidna skozi prsi. Za njim so jokali poljski prebivalci, gozdna božanstva, favni in njegovi bratje satiri, pa tudi Olimp, ki mu je bil že tedaj drag, in nimfe ter vsi, ki so na tistih gorah pasli črede volnatih ovac in rogate govedi. Rodovitna zemlja se je prepojila z vlago in vase sprejela padajoče solze ter jih vpila v svoje najgloblje žile; ko jih je spremenila v vodo, jih je izlila na prosto.
Odtlej ta voda med strmimi bregovi hiti proti morju in nosi ime Marsija, najbistrejša reka Frigije.
Izvirnik
Source ID: ovid_metamorphoses_story_042 Citation: Ovid, Metamorphoses 6.382-6.400 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 382: Sic ubi nescio quis Lycia de gente virorum 383: rettulit exitium, satyri reminiscitur alter, 384: quem Tritoniaca Latous harundine victum 385: adfecit poena. “Quid me mihi detrahis?” inquit: 386: “a piget a non est” clamabat “tibia tanti.”
387: Clamanti cutis est summos direpta per artus, 388: nec quicquam nisi vulnus erat; cruor undique manat, 389: detectique patent nervi, trepidaeque sine ulla 390: pelle micant venae; salientia viscera posses 391: et perlucentes numerare in pectore fibras. 392: Illum ruricolae, silvarum numina, fauni 393: et satyri fratres et tunc quoque carus Olympus 394: et nymphae flerunt, et quisquis montibus illis 395: lanigerosque greges armentaque bucera pavit.
396: Fertilis inmaduit madefactaque terra caducas 397: concepit lacrimas ac venis perbibit imis; 398: quas ubi fecit aquam, vacuas emisit in auras. 399: Inde petens rapidum ripis declivibus aequor 400: Marsya nomen habet, Phrygiae liquidissimus amnis.
