Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo. Živel je neki fant. Že od rojstva je bil ves v krastah. Česa vsega ni poskusil, da bi se jih znebil! Pa zaman. Fantje so ga odganjali od plesa, dekleta so ga zasmehovala in bežala pred njim kakor pred gobavcem. Ni mu preostalo drugega, kakor da je požiral grenkobo in potrpel. Ne plesa ne veselja ne nežnosti ni bilo zanj. Koprneče je gledal druge fante in mladenke, kako se eni vrtijo v plesu, drugi pa se razposajeno lovijo z dekleti, in si želel, da bi bil med njimi. Vsak dan je hodil k vodnjaku po vodo za svojo mater. Pot ga je vodila mimo cesarskega dvora. Nekega dne, ko je zajemal vodo, je v vedru zagledal ostrižka. Kako se je razveselil, da bo tisti dan ob jedi še kaj boljšega! A kaj mislite, da se je zgodilo? Riba je spregovorila: »Fant, vrzi me nazaj v vodnjak in si ne nakoplji greha zaradi mene, saj ti utegnem nekoč še zelo koristiti.« Fant se ni mogel načuditi, da riba govori. Zaslutil je, da mora biti vmes nekaj čudežnega, in jo spustil nazaj v vodnjak. Cesarjeva hči se za nobeno ceno ni hotela omožiti. Česa vsega ni poskusil njen ubogi oče, kaj vse je ukrenil, da bi jo spravil pod lastno streho, a omehčati je ni mogel. Srce ji ni dalo, da bi se zavezala kateremu od snubcev, ki so jo prihajali prosit za roko, čeprav so bili med njimi cesarji in cesarski sinovi. Kadar pa je tisti krastavi fant hodil mimo po vodo, se je deklica postavila k oknu in se mu smehljala. Še na misel mu ni prišlo, da stopa k oknu zaradi njega in preži, kdaj bo šel mimo; menil je, da je pač take narave in da ima zmeraj nasmeh na ustnicah. Cesarjeva hči pa je bodisi slutila, da bo postal lep mladenič, bodisi jo je vleklo k njemu, ker ji je bil usojen. Tako je bilo danes in tako jutri, dokler ga ni nekega dne poklicala, da bi spregovorila z njim. Fanta je skoraj pobralo od sramu, ko je videl, da kliče prav njega! Zardel je kakor pesa in se tako zmedel, da sprva ni znal spraviti skupaj niti dveh besed. Tako zelo je bil v zadregi. Potem pa se je le zbral, se opogumil in ji odgovoril tako, da so ji njegove besede segle naravnost v srce. Njegova beseda je bila prav tako prikupna kakor njena, ljubi moji; ali je deklici srce razbijalo ali ne, tega ne vem, njegovo pa je tako tolklo, da bi mu skoraj skočilo iz prsi. In od tistega trenutka naprej, naj je delal karkoli, se je vselej, ne da bi prav vedel kako, znašel na poti mimo cesarskega dvora, kar tako, samo da je šel mimo. Na ribo je bil že pozabil. Zdaj pa se je spomnil nanjo, šel nekega dne k vodnjaku, pogledal vanj in rekel: »Ribica, ribica, dragi ostrižek, obljubil si mi, da mi boš nekoč koristil. Prosim te, odreši me teh mastnih, smrdljivih krast.« Komaj je dobro izrekel besede, in kaj mislite, da se je zgodilo? Vse kraste so mu hipoma odpadle in ostal je čist in svetel kakor mlada jelka. Ko ga je cesarjeva hči zagledala tako postavnega in lepega, se ni mogla več premagovati in ga je poljubila. Srce jo je pač vleklo k njemu in neizmerno je bila vesela, da je vrgla oko na tako cvetočega mladeniča. Ona lepa, da je jemalo dih, on lep kakor potonika: videla je, da sta kakor ustvarjena drug za drugega, zato je šla k cesarju, svojemu očetu, in mu rekla: »Oče, našla sem si ženina. Ne vem, ali ti bo všeč ali ne, toda moje srce hrepeni po njem.« »Kako mi moreš napraviti tako sramoto, hči moja?« je vzkliknil ubogi cesar in se prijel za glavo.
»Kje si že slišala, da bi se cesarska hči omožila s kakim vetrogončičem, z golinom brez vsega imetja?« »Oče, naj bo reven, naj bo golin, kakor praviš, vendar je pošten in pameten človek, povrhu pa ga imam rada. Jaz bom živela z njim. Njega mi narekuje srce. Če me ne boš hotel dati njemu, vedi, da drugega ne vzamem, pa če me stane glavo.« Ko je cesar videl, da je njegova hči trdno odločena in da za živo glavo noče drugega moža, ju je oba lepo prijel, zaprl v sod in ga spustil po vodi. Začela sta tarnati in jokati, da bi se človeku srce trgalo. On, ubogi nedolžnež, je trpel zaradi cesarjeve hčere! Saj se sam še menil ni za to, kaj šele sanjal, da bo kdaj vzel cesarično za ženo. Ko pa je videl, da ju jok ne bo nikamor pripeljal, ga je postalo sram samega sebe: kako more biti on, krepak mladenič, tako malodušen, ko ga zadene nesreča? Začel je premišljati, kaj bi storil, da bi se rešila nevarnosti. Tedaj se je nenadoma domislil: »Ostrižek, dragi ostrižek, zdaj te potrebujem! Že si mi pokazal svojo čudežno moč. Vem, da veliko zmoreš. Reši me iz stiske, v katero sem zašel.« Komaj mu je zadnja beseda prišla iz ust, in kaj mislite, da se je zgodilo? Iz tistega zanikrnega soda je zrasla palača, tako bogata in okrašena z vsemi lepotami sveta, da še cesar, dekličin oče, ni imel take. Vedeti pa morate, da je sod medtem priplaval na morje, in tam se je pojavila palača. Fant, ki je bil prej krastav, je še enkrat pomislil na ostrižka in si zaželel, da bi se palača preselila v gozd. Želja se mu je izpolnila, še preden bi si človek pomel oči. Tako čudovite palače pa res še nihče ni videl! Vsaka stvarca v njej je stala na svojem mestu in vse so govorile, kakor bi bile začarane. Tam sta obhajala poroko. Na svatbi so bile gozdne zveri, mogočna drevesa, prelepe cvetlice, ptice pod nebom in zvezde na nebu skupaj s sveto Luno. Živela sta, kakor bi ju nosila na dlani lastna mati. Da bi se pri njiju slišal prepir? Bog ne daj, da bi med njima videli neslogo! Hudič razdora si namreč ni upal vtakniti repa mednju. In tako je bil njun zakon blagoslovljen z otročičem, ki se je rodil z zlatim oklepom na prsih. Ko ga je mati, cesarjeva hči, zagledala takega, se je prestrašila in mu takoj namenila zlo. Ker pa je bil vendar sad njenega telesa, se ji je zasmilil in ga ni mogla pogubiti. Zato ga je odnesla na visoko drevo in ga tam zapustila. Prišle so rojenice in otroku napovedale, da bo postal velik mož; da bo rod, iz katerega je izšla njegova mati, povzdignil do velike slave; da mu bo hrano prinašala ptica; da ga bo hudo ogrozila družica njegovega hranitelja, a se bo srečno rešil; potem pa ga bo vodila druga ptica. In res je že naslednjega dne začel prihajati orel in mu vsak dan prinašal hrano. Medtem je cesar, dekličin oče, odšel na lov z množico dvorjanov, služabnikov in lovcev. Lovil je in lovil ter se neopazno oddaljil od svojih ljudi. Kakor koli že, naposled je zašel in ob njem je ostal samo zvesti služabnik. Kaj zdaj? Večer se je bližal, kraja za počitek pa nikjer, kaj šele prenočišča. Ko sta tako tavala v mraku, sta naletela na palačo nekdaj krastavega fanta. Sestopila sta s konj in hotela privezati uzdi na opornik pri vratih, ta pa ju je okaral: »Hej, tepca, kaj tukaj privezujeta konje? Konjem je mesto v hlevu!« Cesar je od začudenja otrpnil. Potem ga je obšla še sramota: njega, cesarja, naj bi ošteval nekakšen opornik! Stiskal je pesti, škripal z zobmi in se sprehajal sem in tja pred vrati, da bi se nekoliko ohladil in umiril jezo. Nekdanji krastavec pa je skozi okno opazil, da se pred vrati sprehajajo ljudje, česar ni videl, odkar je stopil v sod. Spustil se je po stopnicah palače, šel k vratom, povabil popotnika noter in ju pogostil kakor poštena človeka, ki sta zašla s poti. Gospodarja palače sta cesarja spoznala, on pa njiju ne; še na misel mu ni prišlo, da bi bila lahko še živa. Cesar se kar ni utegnil dovolj načuditi vsemu, kar je videl v palači. Komaj si je dobro ogledal predmete, ki so se sami premikali in opravljali svoje delo, že je moral prisluhniti drugim, ki so govorili in se med seboj spodbujali k delu. Miza je bila pogrnjena tiho in v najlepšem redu. Vse je imelo svojega predstojnika: namizni pribor, kuhinjska posoda, posteljnina, hišne in dvoriščne metle, hlevi in dvorišče, vse je bilo urejeno, kakor je treba. Potem ko sta se pogostila, sta izgubljena lovca naslednjega dne odšla. Našla sta stezo, ki ju je pripeljala do jase, od koder sta že poznala pot, in cesar se je vrnil na svoj dvor trdno odločen, da bo dal poizvedeti, čigava je tista palača v njegovem cesarstvu, o kateri mu nihče še nikoli ni ničesar povedal. Nameraval je pozneje ukazati, naj ga preselijo tja. Orel pa je še naprej hranil otročiča, ki ga je mati zapustila na drevesu, in ta je hitro rasel kakor cvetlica. Nekega dne je orlica odletela za njim, da bi videla, kam venomer zahaja. Ko je zagledala, kaj počne, se ji je perje naježilo in otroku je namenila zlo. Skrila se je in čakala, dokler orel ni odletel. Brž ko ga ni bilo več, je prišla k otroku in ga začela kljuvati v prsi, da bi mu požrla drobovje. Toda prsi so bile trde, saj so bile, kakor sem že povedal, zlate, zato jih ni mogla tako zlahka predreti. Ko je otrok začutil kljuvanje, je iztegnil ročice, kakor bi ga bil kdo naučil, zgrabil orlico za vrat in stiskal in stiskal, dokler je ni zadavil in je mrtva padla na tla.
Tedaj je tudi otrok splezal z drevesa in jo mahnil naravnost čez polje. Na poti je srečal žerjava. Brž ko ga je zagledal, se je spoprijateljil z njim. Žerjav pa je bil tako prevzet nad otrokovo dobroto in lepoto, da se ni mogel več ločiti od njega, zato ga je vzel k sebi v gnezdo. Med svojimi potepanji je nekoč našel knjigo in jo prinesel dečku; ta se je naučil brati in pisati. Ko je nekoliko zrasel, ga je žerjav naučil izdelati čolnič, s katerim se je vozil po vodi. V čoln je jemal ljudi in se tako uril v veslanju. Pozneje je v spretnosti krmarjenja celo prekosil druge in jih vozil naokrog. Ko je tako plul po vodi, je zagledal očetovo palačo. Pozanimal se je, kaj je to, in izvedel, da tam živi zakonski par. Šel se je seznanit z njima. Beseda je dala besedo in naneslo je tudi na otroka; tako je izvedel, da je njun sin. Starša sta ga nato prosila, naj ostane pri njiju. Pa ni hotel; usoda ga je vlekla drugam. Sedel je v čolnič in odrinil v svet. Ko je prispel med ljudi, je naletel na palačo cesarja, materinega očeta. Brž ko ga je cesar zagledal, mu je nekaj govorilo, naj bo temu mladeniču naklonjen. Tudi fantu je srce od veselja poskakovalo, ne da bi vedel zakaj. Kri pač ni voda in sorodstvo vleče k sorodstvu kakor iglo k magnetu. Stopil je v cesarjevo službo. S svojo bistroumnostjo je cesarstvu napravil toliko dobrega, da ga je cesar vzel med svoje najbližje. Ker je bil ves čas ob cesarju, je pogosto videval njegovo hčer; po izgonu starejše se mu je namreč rodila še ena hči. Fant je začel misliti nanjo in se ni motil, kajti tudi ona je vrgla oko nanj. Nekega dne ji je pogumno pomignil, čeprav še nekoliko plaho, ona pa ga je nežno pogledala. Tako je bilo danes in tako jutri, dokler nista nekega dne skupaj stopila pred cesarja, pokleknila, priznala, da se ljubita, in ga prosila, naj ju poroči.
Cesar, ki je pomnil, kaj se je zgodilo z njegovo prvo hčerjo, ni niti za hip ugovarjal. Ker je vedel, da je fant pameten in bistrega duha, jima je priredil tako sijajno svatbo, da se je glas o njej razširil daleč naokrog. Ker pa je bil že star, je odstopil s cesarskega prestola in nanj posadil njiju; vladala sta pravično in blago vse svoje žive dni. Jaz pa sem zajahal sedlo in odjezdil naprej.
Izvirnik
fost °data ca nici o data ; etc. A. fostil °data urnl. Mat. Elu, de la nascerea lul, se pomenise bubostl. Ce na facutil elu ca sa se curete de babe ? Dar in _deertii. Matti la jocil si fetele la horn ilfi buiduia fugeair de densulit ca de o lepra. n'avea_ in cotro, si elii, inghitea amarula §i rabda. Nici tu jocii, nici tu veselie, nici tu desmierdare. Se nits on jindt la cei-l-alti baeti §i Medi, cum unit se incurau jucandu-se, cum altii se sbeguiaii cu fetele, §i ramnea la den§il. In tote elilele se ducea elu la wit purr de aducea apa pentru ma. Drumulit insa ii era- pe la curtea imperatesca. Intr'o di dud same apti, veclu in ciutura unit gbigortii. Bucuria lui, ca o sä aibd in clioa aceea leguma mai deosebita. Can& ce sa vecti D-ta ? pescele incepu ca-i vorbesca : Flecaule, arunca-me era in pup, si nu-ti face pecatil cu mine, Ca multu bine prinde veodata. Matulu se minuna de asta ; cum de sa vorbesca unit pesce. Simti elii ca trebue sä fie aci la rnijlocil ce-va nasdravanil, dete deumulu in pup. Fata imp6ratului nu voia cu nici unu chipu sa se marite. Ce nu facu bietu tats -seit, ce nu drese, ca dea fata la casa el, darn ca s'o induplece, ba. Ef nu-I da inima sail lege capula cu nici unulit din petitorii ce veneati sa o -cera', de §i trei emu imperati si fit de Imperati. Baiatulu edit hubosil insa de sate on trecea cu cola la apa si si eil Meta, si-i sl-si
0 ea era la fereastra, vedea ca 11 tail ride. Eli' nici ca se gindea cA pentru densuld se punea la ferestra, §i ea flu pindea pina ce trecea ; ci socotea ca aLa este de felulil el cu zimpe buze. Pasa-mi-te fata imperatului, orI ca cunoscuse ca elil o sä fie unit om frumosil, orI cA o tragea ata ca spre ursitul ei. AdI asa, maine asa, pina ce intr'o di, Ai chema de vorbi cu elu. Sä se prApadesca baiatuld de ru0ne cand vedu cA pe densulil nu chema! se facu rose ca sfecla, se zapaci pina inteatata de nu sciu de o cam data sa died nici doa babe alnate. Atitil de multi' se fisticise Apol firea, §i luandu-0 inima In ding, dete nisce respunsuri de merse fete! tecmai la inima. Vedi ca si vorba luI ca si a fete!, era vorba cu lipiciu, dragulf]. neichil ; fete! II tacaia inima nu-i tacaia, darn lul sciu ca-i tacaia de sta sa-I iasa afara din peptil. Si dinteacela minutu nu sciu ce facea alit, nu sciu ce dregea, cA se pomenea, farA voia lui, trecendu pe la. curtea imperatesca, is asa, numai ca sa treed. EVE ultase de pesce. Acum 10 aduse aminte de densulii, si ducendu-se la putil intro di se uita inauntru si dise : Pesce, pesciprii, Ghigortule draga, mi-al disfi ca ai sa-mi prindi bine odata, odata ; rogu-te scapa-me de bubele astea unclose i impugte. N'apucA sa sfir§esca vorba bine, si ce sä vedl Dumneata ? odata ii cbidu bubele, si ramase curatu si luminatu, ca unit puiii de bradii. Cand l'a v6dutil fata de imperatil asa mandru si frumosu, nu s'a ma! pututa opri, §i l'a sarutatu. Vedi ea inima it da brand. care densula, si se bucura, nevoe mare, cA pusese ochil pe ulna a§a bobocil de flOcaa. Ea frumosa de pica, elfi frumosil ca unit bujora, vedu ca sunta_ numal bun! de a se lua in casAtorie, si ducendu-se la Impdratulti, tatalu seil, ii dise : Tata, eu mi-amfi gasitu logodnicula. Nu sciu data tie place or! ba ; dara mie imi slide inima dupa densula. Cum se pate sa-mi faci to asta ru0ne, fata mea ? Unde betulti letiindu-0 f I ell.
al mai auditii to Ltd o lath* de imperate se ia de barbate .pe unit fluera- vintu, golanit si lard nici unit cApeteiil ? Tata, 'Ate sa fie skrace, pote sa fie golane, cum did' D-ta du& este omil de omenie, destepte si apol mie irni place. Eft amil sa traesce cu Wt. Pe elf]. Imi dice inima lag. Daca nu vei voi sa me insotesci cu elu, sä cu hotarire ca pe altule nu iaii, Qdata cu capuld. Daca vedu tatale fete!, imperatule, eh' fie-sa pusese piclorulii in prage si nu voia nici in ruptulii capului sa ia pe altulu de bArbate, mi I-a luatft binisore pe amendoi, i-a bagate inteo butie si 1-a date. pe El incepura a se boci si a plange de mi ti se rupea rArunchil. Eli, biete, nevinovate, patea necazule dupd urma fete! !triperatuhtl, cAci chi nici nu-I batuse capule, ba nici ca visa ca o sa ia de nevasta pe fata imperatului. Vedende ins& ca cu bocela nu o scote la nici unii capetehi, se rusina singurd de sine, cum de sa se arate elit, truce de voinice, asa putin la inima dud se intampla de cAdu in nevoe; si incepu a se gandi, ea ce aril face sa scape de primejdie. CAnd, odata ii veni in gande. Ghigoqule. Ghigortule dragut, acum sa te vedil I M! -al date dovedi de nasdravania ta. Scie ca pop multe. Scapa-me de nevoia In care mil cadute. A.bia esi din gull vorba cea din urma, si, ce sa vedi dumneata ? dintr'o paOtesa de butie, uncle mi se facu unit palate, de nici imperatule, tatale fete! nu avea asa palate bogatu si impodobitii cit de tote frumusetile lumel. Mite numai, ca butia ajunsese la mare, si aceste. palate acolo se inflintA. Mai gandi odata baiatulft celd bubose. la Ghigortil si dor ca palatule. sa se stramute inteo pAdure. Dorinta lui se implini numai cattl te tergi la ochi. Dar asa palate maestru, nici ca s'a mal veclute, mare. TOte lucrusorele dintr'eusule era puse la randttiala loru si tote imi vorbeae ca nisce nasdravane. El acolo au facutu nunta. Fata la nunta aft fostil : fiarele garla. ctise, g I I
paduriI, copacil cei mai*, floricelele cele frumose, paserile vasduhuluI stelele cer uldf Impreund cu santa Lund. Traiau acolo el ca in sinule mime! lor. Unde se ancji la danOI cella! ferita santuletule sd veep la danil neunire. Cad diavetlule vrajbel nu cuteza sAli, vire coda intre el. Si ass pretrecende ei, cdsdtoria lore u bine-cuventatd cu unit copilase, ce se nascu implato§ate cu unit pepte de aure. Muma-sa, fata imperatului, cum Ile veclu na, se sperie, si ii si puse gande reit Dail fin dii rodulil pantecelui see, ii fu mild sd-I fats de petrecanie. Se duse deci de-le puse intr'unii pomii 'nalte si 110 napusti acolo. Venindu ursitorele, ele ursi pe copilii ca va ajunge omit mare ; cd, va ridica tulpina din care qise ma -sa, la mare marire; ca hrana i-o va aduce o pasere; ca va intampina unit zabrace bunit de la aY hranitorei sele, din care va scdpa cu fata curatd; apoi ca va fi povatuite de o alts pasere. Si in adevere, chiar de a doa-cli incepu a veni unit Vulture in tote qilele, si a-I aduce de mancare. In vremea acesta, imperatule, tatale fetei, plecase in vinatore cu o multime de curteni slujitorl §i vinatorl. Si vinezd vinezd colea, se departase de emenil seI, pe nebligate in semd. Gum, cum, ele se ratdci, ramaind numai cu credincerule see. E ce to fad to acum ? cad sera se apropie, si loct de repause' nu este, si cod de gdsduitil nici pomenela. Tote bljbiinde ei prin amurge, dete peste palaturile bdiatulul celui bubosii. Cum ajunserd, descalecard, §i voinde sd lege c apdstfule calulul de propteoa portii, acesta ii infruntd, Oicendu-le De, me, neghiobilorii; da ce, aid leg* voi caiI? loculii cailoril este la grajdu. Imperatulii remase stilpite de mirare. Si apoi fi veni §i cu rtii.ne cum ele, imperatii, sd fie mustratil de o proptea. Si totii strangendil pumnii §i dintil de necasii, se pliirba de colo pind colo pe din naintea porta, ca sd se mai recoresca nitelii §i astAmpere necasulii. i , icl, : sa-T
Bubosulti vedu de pe ferestra ce totil umbla pe dinaintea portii nisce omen. lucru ce nu mai \recluse el6 de cand intrase in butie, cobori scara palatului, si veni la pOrta de pofti pe aces.ti caletori inauntru si-I ospata ca pe nisce omeni de omenie si retaciti. Stapanii palatului cunoscurd pe Imperatuld, dare. eld cunoscure pe densii vedf ca nici nu 1 trasnea lui prim capti ca ei sa mai traiasce. imperatul6 nici n'avea vreme sa se minuneze de ceea ce vedu in acele palaturl. N'apuca se privesca cu bagare de seine la lucrurile ce mergeati singure faceati slujba, si sta se asculte la allele earl vorbead si se imbarbatau una pe alta la lucru. Masa se puse in liniste si cu buns randuiala. Tote isi aveau vatafulti lord : tacamurile mesel, trananaile de la bucatarie, asternuturile, miturile de case si de curte, grajdurile curtea, tote erail cu randuelile lord. Dupe. ce °spate ra un a doa eli plecara vinatorii cei ratacili. Gasindu o poteca care II scOse la luminisii, de unde cunoscura drumul6, imperatul6 pleca la curtea lui cu ha- Wire desavarsita a pune gonad earl se afle ale cul era palaturile acelea din coprinsul6 imperdtiei sale, si despre care nimeni nu'l povestise ninnic6. Elit avea de gand6 ca se_ poruncesca mai apoi se aduca lui acolo. Vulturuld urma a hrani copilasula lepadatti de ma-sa si pusii in copaci6, carele crescea repede ca o flare, pane ce intr'o di se tinu Vulturoica dupe densuld sa vada unde tote vine au.< Cand privi ceea ce facea, isi sburli penele de pe densa si puse gandti reit copilului. Et se ascuase si stete acolo 'dna ce pleca Vulturule. Cum se duse elu, Vulturoica veni la copil6 §i cu pliscul6 in cepu a ciocni in peptulti capilulul, ca se-I manance rarunchii. Peptulti fiindil tare, pentru ca era, cum diseiii, de aura, nulti putu sparse asa lesne. Copilulii, cum simli ciocniturile vulturOicei, intinse manusitele, par'ca Fara fl invotatu cine-va, apuce pe Vulturoica de OW, si stranse, si stranse, pana ce o sugruma si cadu josti morte. nu-t imparEd, i-ld ;
Atuncl si copilulu coborandu-se din copaciO, o apuca rasna pe campu. to tale se intalni cu unii cocorii. Cum HO vedu, se imprieteni cu elii Cocorulit daadii peste o asa bunttate si frumusete de copiiO, nu se mai indura a se deslipi de dansulii, impreunt in cuibu1ii lui. Gasindd o carte pe uride colinda Codorulii, o aduse biiiatului, si acesta inveta si °item& si st scrie. Dupt ce se mai maxi biiiatulii, Cocorulii ilu inveta a face o luntre, cu care se . plimba pe ap.a. Elf lua ornedi cu dansulit in luntre, cu care se inveta la manatii. Mai tardiii elf ii si Intrecu in mestesuguld de a maim luntrea si Ii plimba si pe Plimbandu-se elii asa pe apt, a zaritil palaturile tatalui sou. A. cercetatil ce era aceea si a afiatil ca acolo traiesce o pereche de omeni. Elo s'a duel st fact cunoscintt cu densii. Acolo, din una, din alta, se dart in vorba si despre copil, si afla ca elt este copilulO lord. Dupt acesta parintil ilu rugart si remie cu densii. Elii nu voi ; vedi ca ursita flu tra,gea in alta parte. Se puse in luntre si esi la lurn.i. Aci data ajunse, (tete peste palaturile imperatului, MAUI ma -sii. Cum ilu vedu imperattilii, nu sciii ce, pair ca ii dicea st is in nume de bine pe acesta june. Iar lui, fart sa scie de ce, ii tactia inima de bucurie. Vedi ct, mare, sAngele apt nu se face, si rubedenia la rubedenie trage ca aculia la magnetil. Elf intl.% in slujbt la imperatulit Si isprAvile ce aduseimperatiei prin iscusinta lui, facu pe imperatu sa alba peacestii tiara mai de aprope alii Flinch"' totii pe langt tmperatulo, si vedendil adesea pe fata imperatului,caci dupt surghiunirea fetei celei marl, dobandise imperatulti alit fata, ilf batu gandurile st se intinda_ pint la densa si nu gresi : cad si ea pusese ochii pe densul. late° di se incumese a-I face cu mustata; dart earn en sfiala ea se uita galesit la densulii. Adi asa, maine asa, pint ce intr'o di mersera amendol inaintea imperatului, (Miura in genuchi, marturisirt ca suntii indrAgiti, si se rugart de impt-st-I casatoresct. si traiao s61.1. ;. catch 19n01.
Imperatulu carele scia de patarama celel d'intaiil fete, nu se impotrivi nici o cirta de timpti, ci sciindil si pe Matti deteptil §i ageru la minte, puse de le facu unit puiti de nunta de sal cA s'a dusti pomina. Apoi- fiindti 0 betranti, se cobori din scaunulil impAratiei 0 Ii urcara pe den0I, earl domnira cu omenie cafe (Jae avura. Si incAlecaiii p'o sea, etc.
