Prevod

Nekoč je živela deklica, ki je bila trmasta in predrzna, in kadar so ji starši kaj rekli, jih ni ubogala. Le kako bi se ji lahko dobro godilo? Nekega dne je rekla staršem: »Toliko sem že slišala o gospe Trude, da jo hočem obiskati. Ljudje pravijo, da je pri njej vse tako nenavadno, in pripovedujejo, da so v njeni hiši tako čudne reči, da sem postala silno radovedna.« Starši so ji to strogo prepovedali in rekli: »Gospa Trude je hudobna ženska, ki počne brezbožne reči, in če greš k njej, nisi več najin otrok.« Toda deklica se ni zmenila za prepoved svojih staršev in je vseeno šla h gospe Trude. Ko je prišla k njej, jo je gospa Trude vprašala: »Zakaj si tako bleda?« – »Oh,« je odgovorila deklica in se tresla po vsem telesu, »tako sem se prestrašila tega, kar sem videla.« – »Kaj si videla?« – »Na vašem stopnišču sem videla črnega moža.« – »To je bil oglar.« – »Potem sem videla zelenega moža.« – »To je bil lovec.« – »Nato sem videla krvavo rdečega moža.« – »To je bil mesar.« – »Oh, gospa Trude, groza me je bilo. Pogledala sem skozi okno in nisem videla vas, temveč hudiča z ognjeno glavo.« – »Oho,« je rekla, »torej si videla čarovnico v njeni pravi opravi. Že dolgo sem te čakala in si te želela; zdaj mi boš svetila.« Nato je deklico spremenila v poleno in ga vrgla v ogenj. Ko je veselo zagorelo, je sedla zraven, se grela ob njem in rekla: »To pa res svetlo sveti!«