Prevod

Nekoč pozimi, ko je ležal globok sneg, je moral reven deček od doma, da bi na saneh pripeljal drva. Ko jih je nabral in naložil, se ni hotel takoj vrniti domov, saj je bil ves premražen, temveč je sklenil najprej zakuriti ogenj in se nekoliko ogreti. Odgrebel je sneg in med čiščenjem tal našel majhen zlat ključek. Pomislil je, da mora biti tam, kjer je ključ, tudi ključavnica, ki jo odpira, zato je kopal po zemlji in našel železno skrinjico. »Ko bi le ključ ustrezal!« si je mislil. »V skrinjici so gotovo dragocenosti.« Iskal je ključavnico, a nikjer ni bilo odprtine za ključ. Nazadnje jo je le odkril, vendar je bila tako majhna, da jo je bilo komaj mogoče videti. Poskusil je in ključ je na srečo ustrezal. Enkrat ga je obrnil, zdaj pa moramo počakati, da skrinjico do konca odklene in odpre pokrov; tedaj bomo izvedeli, kakšne čudovite reči so bile v njej.