Prevod

»Kako nenavadno je, možje,« je dejal Sokrat, »to, čemur ljudje pravijo ugodje! Kako čudno je po naravi povezano s tistim, kar se zdi njegovo nasprotje, z bolečino: oboje hkrati noče priti k človeku, če pa kdo išče eno in ga doseže, je skoraj vedno prisiljen sprejeti tudi drugo, kakor da bi bili to dve bitji, z glavama zvezani skupaj. In zdi se mi,« je nadaljeval, »da bi Ezop, če bi pomislil na to, sestavil basen o bogu, ki je hotel ti sprti bitji pobotati; ker pa mu to ni uspelo, jima je zvezal glavi. Zato k vsakomur, h kateremu pride eno, pozneje pride še drugo.«