Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo. Živela sta cesar in cesarica. Deset let sta bila poročena, pa se jima ni rodilo niti najšibkejše dete. Nazadnje je cesar svoji ženi cesarici zapovedal, da ne bo več jedla z njim kruha in soli z istega krožnika, če mu v letu dni ne rodi otroka. Ko je cesarica to slišala, jo je v duši hudo zabolelo, saj sta dotlej lepo živela skupaj. Začela je iskati nasveta pri vračih in čarovnikih, pri babicah in zagovarjalkah. Jemala je vsakovrstna zdravila. Neke noči pa je v sanjah zagledala nekaj, kar jo je silno prestrašilo. Zdelo se ji je, da hodi po zeleni, prelepi livadi. Vse travne bilke so bile v parih; po dve in dve sta se upogibali druga proti drugi, kakor da se poljubljata. Celo metulji so letali po dva skupaj. Sanjala je, vendar je bila prepričana, da je vse, kar vidi, resnično. Ni se dolgo veselila lepega prizora, ko se je nenadoma proti njej kakor vihar privalil velikanski zmaj, prava hudičeva pošast. Kakor se je izkazalo, je preganjal golobico. Ta se je tresla kakor šiba na vodi, letala zdaj gor, zdaj dol, in ko je videla, da se pred sovražno zverjo ne more rešiti, je švignila cesarici v nedrje in se tam skrila. Ko je zmaj to videl, je planil še nad cesarico. Ta je kriknila in se prebudila. Srce ji je od strahu hotelo skočiti iz prsi, vse telo se ji je treslo in malo je manjkalo, da ni omedlela. Cesarju je pripovedovala o strašnih sanjah in tudi on je obnemel od groze. Naslednjega dne je začutila, da je noseča, čez devet mesecev pa je rodila zdravega, ljubkega dečka.
Veselja, ki je zavladalo na cesarskem dvoru, ni mogoče popisati. Sklenili so, da otroka krstijo. V tistih časih so otroke krščevali pri studencu pod neko goro. Ker pa so se pred časom na gori pojavili razbojniki, ki so prežali na ljudi, prihajajoče krstit otroke, in jih pobijali, je cesar strogo zapovedal, naj okrog studenca postavijo vojake, ki bodo otroka varovali in branili, ko bo prišel tja. Pa mu še to ni bilo dovolj: ukazal je, naj na drage kamne vrežejo po eno črko, nato pa jih nanizajo tako, da bodo sestavljali otrokovo ime. To ogrlico iz draguljev je otroku obesil okrog vratu. Tako pripravljena sta se cesar in cesarica odpravila krstit otroka, s seboj pa vzela še veliko oboroženih konjenikov. Ko so prišli do vznožja gore, so jim stopili nasproti razbojniki in jih brez besede silovito napadli. Cesar je poslal cesarico naprej, naj krsti otroka, sam pa se bo bojeval z razbojniki, dokler se ne vrne. Cesarica je ubogala in odšla. Ko se je po krstu vračala, se je na nekem kraju ustavila. Ker ni več slišala žvenketa orožja in bojnega hrušča, jo je kakor z nožem zarezalo v srce. Ni si upala naprej, zato se je vrnila in otroka skrila za studencem v gosto cvetje. Razbojniki so namreč premagali cesarsko vojsko in jo pobili. Cesarica se je sama odpravila iskat cesarja. Ko je prišla do bojišča, je zagledala mlako krvi, poleg nje pa veliko jamo, v kateri so bili pokopani cesarjevi možje. Zatisnila je oči, da ne bi gledala grozote, in stopila naprej, ko sta jo nenadoma zgrabila dva razbojnika. Povedala jima je, kdo je, in odpeljala sta jo k svojemu poglavarju. Ta je, brž ko je izvedel, kdo stoji pred njim, brez sodbe in brez vsakega pojasnila ukazal, naj jo zaprejo v zapuščeno votlino ter ji dajejo po četrt hlebca kruha in vrč vode na dan, dokler tam ne pogine. Otrok pa je ostal v cvetlični goščavi. Bog je bedel nad njim in ni pustil, da bi se mu približalo kaj hudega, kar bi mu moglo škodovati. Nedaleč od tistega kraja je v gorski duplini živel puščavnik. Imel je kozo, da je tudi sam imel kaj za pod zob. Koza je vselej prihajala pit k bistri studenčnici. Nekega dne se je med pašo približala cvetju. Ko je našla otroka, je legla k njemu, ga začela lizati in mu primikati vime k ustecem. Otrok je to začutil in začel sesati; sesal je, dokler se ni dodobra nasitil. Koza se je tako navezala nanj, da se cel mesec ni več ločila od njega. Menih je videl, da njegove koze ni nazaj, in jo začel iskati. Iskal jo je zgoraj in spodaj, toda koze nikjer. Že je izgubil vsako upanje, da jo bo še našel, ko se je nekega dne nenadoma prikazala. Ko jo je puščavnik zagledal, jo je začel prijazno vabiti: »Kozica moja, kozica moja!« Hotel jo je prijeti. Pa kaj še! Koza je švignila na desno, švignila na levo in se mu venomer umikala, menih pa za njo. Ko je videl, da je ne more ujeti, se je vrnil v svojo celico, pripravil skledo otrobov in jo začel zlepa vabiti k sebi, jo klicati in ji prigovarjati: »Kozica moja, kozica moja!« A tudi tako ni nič dosegel. Koza se za njegovo skledo otrobov niti zmenila ni, temveč je silila naprej. Puščavnik ji je sledil, da bi videl, kam neki gre. Koza pa naravnost, kakor bi hodila po planem, v gosto cvetje, kjer je ležal otrok; ulegla se je k njemu in mu dala sesati. Menih je stopil za njo, in ko je zagledal otroka, je obstal, saj se je zbal, da vidi prikazen. Pokrižal se je in zmolil, naj ga Bog obvaruje hudega in naj prikazen izgine izpred njegovih oči. Pa kje neki! Kakšna prikazen naj bi izginila? Kar je gledal, je bilo resnično: otrok, lep kakor angelček. Ko se je prepričal, da ni nič nečistega, temveč celo krščen otrok, ga je iz usmiljenja vzel, odnesel v svojo celico in položil na svojo posteljico. Tudi koza je skočila gor in se ulegla k otročiču. Ko je menih videl ta čudež, jo je pustil, da ga je dojila, dokler se ni nasitil, potem pa otroka vzel, odvil, umil in preoblekel v kose svojih starih oblačil. Prebral je črke na draguljih okrog otrokovega vratu in izvedel, da mu je ime George in da je cesarski sin. Ko je deček nekoliko zrasel, ga je menih naučil brati in pisati. Ko je koza umrla, sta George in menih dolgo jokala in solze se jima kar niso hotele posušiti. Pokopala sta jo kakor človeka. George je še posebno bridko žaloval za njo. Dobro je vedel, da ga ni rodila koza, vendar jo je spoštoval kakor mater, saj ga je hranila in vzredila. Ni minilo dolgo, ko je umrl še menih. Tudi njega je George pokopal z vso pobožnostjo. Potem ko je še mesec dni jokal in žaloval, je sklenil oditi v svet; kraji, kjer sta umrla njegova mati in njegov duhovni oče, mu niso bili več ljubi. Iz lisičjih kož, ki jih je našel na podstrešju celice, v kateri je živel s puščavnikom, si je skrojil nekakšno medvedjo opravo, nato pa stopil na najbližjo stezo in se ji prepustil, naj ga vodi, kamor hoče. Hodil je in hodil po njej, dokler se ni drevje začelo redčiti; potem se je spustil na poljane, porasle z najrazličnejšimi zelmi. Še nekaj časa je hodil in prišel v mesto. Ko se je znašel sredi tolikšne množice, se mu je zvrtelo v glavi in ves se je zmedel, hrup v mestu pa ga je skoraj oglušil. Hodil je, ne da bi sam vedel, kam gre. Ko si je nekoliko opomogel od omotice, se je zbral in opogumil ter začel hoditi naokrog, kukati v prodajalne in se čuditi vsemu, kar je videl. Ljudje so hodili za njim kakor za medvedom, saj je bil oblečen kakor nihče drug. Ko je prehodil dobršen del mesta, je prišel do kovačnice. Tam je zagledal meče in bojne bate, vstopil in zahteval, naj še njemu dajo meč in bojni bat. »Izberi si, kar ti je všeč,« mu je odvrnil kovač. Izbral si je velikanski meč, ki so ga drugi ljudje komaj držali v rokah, in strašansko težak bat ter hotel oditi. »Najprej plačaj, fant, potem pa pojdi.« »Kaj pomeni to, naj plačam?« je vprašal. »Da se pogodiva in mi daš toliko denarja, kolikor se bova dogovorila.« »Kaj pa je denar?« je spet vprašal. Kovač je videl, da ima opraviti z gozdnim medvedom, zato mu je razložil, kako gredo stvari po mestih. George se je sprva čudil vsem nenavadnostim, o katerih mu je pripovedoval kovač; ko pa je videl, da drugače ne bo šlo, je prosil, naj mu dovoli meč in bat odslužiti. Dogovorila sta se, da bo zanju služil eno leto, in tako je postal vajenec. Georgeeva spretnost je kmalu zaslovela: česar drugi niso zmogli izdelati niti po treh letih, je on po pol leta delal kakor star pomočnik. Z velikim kovaškim kladivom, ki ga niti trije možje niso mogli dvigniti, se je kar igral. Vsi so se ga bali. Ko je odslužil svoje leto, se je pogodil še za eno, da mu bo gospodar dal železa in oglja, iz katerih si bo sam skoval meč in bojni bat po svoji volji. Ko je minilo tudi to leto, je gospodar ukazal, naj mu dajo železo in oglje. Prvi pomočnik pa se je bal, da mu bo George prevzel mesto, zato mu je postal sovražen in je razmišljal, kako bi ga pogubil. Rekel mu je, da je železa dovolj, oglja pa premalo; naj gre v Črni gozd in si ga skuha, saj ga tudi sami dobivajo od tam. To ni bilo res. V Črnem gozdu se je naselila pošastna škorpijonka, ki je ubila vsakogar, kdor je stopil vanj; zato ga je pošiljal tja, da bi poginil. George o takih rečeh ni vedel ničesar. Bil je čistega srca in brez zahrbtnosti. V gospodarjevi delavnici si je izbral meč, ki je ostal od Novakov in ga je kovač hranil kakor dragoceno starino, vzel velike mehove za oglje, sešite iz dveh bivoljih kož, in odšel v Črni gozd kuhat oglje. Hodil je in hodil, dokler ni prišel v vas, kjer je vprašal, v kateri smeri leži Črni gozd. Ko so vaščani to slišali, so se začeli križati in od strahu pljuvati v nedrje. Nato so mu povedali vso zgodbo o škorpijonki. George jim je segel v besedo: »Če mi nočete povedati poti, vas bom tako naučil kozjih molitvic, da se boste še čudili!« Ko so ljudje videli, kako trmast je, so mu pokazali pot in ga pustili, naj gre, kamor ga vodi usoda. Prišel je v gozd in z mečem posekal toliko dreves, da je nastal kup, ki ga nihče ne bi mogel premeriti, nato pa ga je zažgal. Ko je stal ob ognju, je začutil, da ga nekaj vleče, nekakšno sesanje, ki ga je že skoraj premikalo z mesta. Obrnil se je — in kaj je videl? Naravnost nadenj je prihajala, ljubi moj, tista besna škorpijonka in srkala zrak, da bi vase potegnila še ubogega Georgea. Ko je videl, kaj se mu pripravlja, je zasadil meč v tla, se uprl vanj in nepremično čakal ter pozorno oprezal, kaj se bo zgodilo. Škorpijonka je prišla, zamahnila z repom in razmetala ogenj, nato pa planila nad Georgea, da bi ga posrkala vase. Junak George pa je z enim sunkom iztrgal meč iz zemlje in še hitreje, kakor bi trenil, zamahnil ter pošast presekal na dvoje. Nato se je pognal za njo, ko je bežala proti votlemu drevesu, v katerem je prebivala, jo dohitel in ji odsekal glavo. Iz ostudne škorpijonke je izteklo toliko temne krvi, da je nastala cela mlaka. Ravno se je hotel vrniti k svojemu opravilu, ko je zaslišal nežen glas, ki ga je klical po imenu. Ozrl se je — in kaj je zagledal? Na veji je sedela drobcena, prelepa ptička in mu govorila: »Junaški George, v zahvalo, ker si moje mladiče rešil pogube pred to nečisto škorpijonko, ki mi jih je vsako leto posrkala, ti svetujem, da se okopaš v krvi te preklete zveri. Potem se te vse življenje ne bo moglo dotakniti nič hudega in nikogar se ti ne bo treba bati razen Boga.« Junak George je storil, kakor mu je svetovala ptička. Ko je prišel iz kopeli, je na njegovem hrbtu zagledala prilepljen drevesni list in rekla: »George, eno samo mesteca na tvojem telesu je še ostalo ranljivo; toda če se boš dobro pazil, ti ni treba skrbeti.« Junak je spravil škorpijonkino glavo v en meh, oglje, ki ga je skuhal, pa v drugega in se vrnil v gospodarjevo delavnico. Vzel je železo, za katero je delal leto dni, in si začel kovati meč ter bojni bat. Ko je končal, je meč preizkusil tako, da je z njim udaril po železnem drogu; prelomil se je na dvoje. Odvrgel ga je, vzel bat in ga zagnal visoko proti nebu. Ko je padel na tla, se je sploščil, zato je odvrgel tudi njega. Kaj naj zdaj stori? Stal je in si od razočaranja požvižgaval. Med premišljevanjem se je spomnil debelega kosa železa, ki ga je nekoč videl štrleti iz zemlje v gozdu, kjer je odraščal. Odšel je naravnost tja. Ko se je lotil dela, pa se je pokazalo, da železo ni bilo zasajeno v zemljo, temveč je bila to rudna žila, ki je segala iz gore. Zgrabil jo je, jo vlekel, sukal in ruval, dokler je ni odtrgal. Naložil si jo je na rame, kakor se za junaka spodobi, se vrnil v kovačnico in si naposled skoval meč in bojni bat, ki naj bi postala njegova nerazdružljiva tovariša. Nato je s svojima tovarišema odšel h krstnemu studencu in ju krstil: meč je poimenoval Balmutu, moj pomočnik, bojni bat pa Ubijalec mojih sovražnikov. Potem se je spet vrnil v delavnico, da bi se poslovil, saj se je hotel odpraviti iskat starše. Toda ko je prišel, je vse našel mrtve in negibne. Med njegovo odsotnostjo so namreč brskali po njegovem mehu in naleteli na škorpijonkino glavo. Brž ko so jo zagledali, so vsi pomrli. Ko je George to videl, mu je bilo žal, vendar ni mogel ničesar storiti. Stopil je skozi vrata in odšel. Na poti je srečal vajenca, ki ga ni bilo zraven, ko so pomočniki brskali po njegovem mehu. Ta ga je zagledal, stopil k njemu, da bi ga pozdravil, in vprašal: »Kam pa greš, brat George?«
»Tja, kamor me bodo nesle oči in mi bo Bog pokazal pot.« »Vzemi še mene s seboj, brat George,« ga je prosil vajenec. »Pusti me pri miru! Še sam nimam kam položiti glave, pa naj bi za seboj vlekel še tebe, nepridiprava!« George je odšel in hodil sam, čisto sam, dokler ni zavil na griček, da bi malo počil. In glej, že je prihajal fant, s katerim sta skupaj vajenila, in sedel poleg njega. V resnici se je odpravil za njim in mu od daleč sledil, dokler ga ni dohitel. »Kaj pa je zdaj to?« ga je vprašal George. »Tukaj sem tudi jaz,« je odgovoril vajenec. »Kaj pa misliš? Ker me nisi hotel vzeti s seboj, sem se pač sam odpravil za tabo.« George se je malo zasmejal in ganila ga je fantova vdanost, zato je privolil, da ga vzame s seboj. Rekel mu je: »Če je tako, bodi moj tovariš.« Nato sta pospešila korak in hodila ter hodila tri dni in tri noči, dokler nista prišla do velikega gozda. Tam sta se ustavila, da bi si odpočila in kaj prigriznila. Medtem ko sta sedela, sta zaslišala prašičje kruljenje in hkrati zagledala velikega divjega prašiča, ki je bežal pred lovcem na konju; za lovcem pa se je zapodil še drug merjasec, še strašnejši od prvega. Lovec je napel lok in izstrelil puščico, ki je podrla zver pred njim; iz gobca ji je kri bruhala kakor iz soda. Tedaj pa je merjasec za njim planil naprej, z enim skokom dosegel lovčevega konja ter mu s strašnimi čekani razparal trebuh, da se je iz njega usulo drobovje. Lovec je kakor vreča zgrmel s konja. Ko se je divji prašič že pripravljal, da ga raztrga, je junak George skočil s svojega počivališča in bil hitreje od misli ob nesrečniku, z golim mečem v roki. Z enim udarcem je ostudno zver presekal na dvoje. V hipu so prihiteli tudi lovčevi tovariši in obnemeli od groze ob misli na to, kaj bi se lahko zgodilo. Ti možje so bili iz cesarstva njegovega očeta. Vsi so se zahvaljevali Georgeu, ker je rešil njihovega gospoda. Nato so sedli k jedi in od veselja priredili tako gostijo, da bi bila vredna pesmi. Ker je bilo vroče, so slekli vrhnja oblačila, da jim je bilo laže. Tedaj je eden od gostov opazil dragulje okrog Georgeevega vratu. Počasi se mu je približal, prebral ime in ga prepoznal. Drugim je povedal za božji čudež, ki jim je razodel njihovega cesarja, lovec pa je stopil k Georgeu in rekel: »Na mnoga leta, gospod in naš vladar! Vedi, da je cesar te dežele zaspal v Gospodu, jaz, nevredni služabnik svojega gospodarja, pa ga nadomeščam, dokler se ne najde njegov dedič, izgubljen ob krstu. Svet starešin mi je naložil to dolžnost. Zdaj se zahvaljujem Gospodu za vse, kar se je zgodilo: Bog te je poslal, da si me rešil smrti, jaz pa sem v tebi prepoznal sina dobrega cesarja, ki nam je toliko let pravično vladal.« George je poslušal z odprtimi usti in široko razprtimi očmi, nato pa vprašal: »Toda od kod veste, dobri ljudje, da sem sin cesarja, o katerem mi govorite?« »Dragulji okrog tvojega vratu so nam povedali. Hvaljeno bodi Gospodovo ime, da smo te našli! Odslej nam boš vladal ti.« Vsi gostje so vstali in se mu priklonili kakor cesarju. George je z njimi in s fantom, s katerim je skupaj vajenil, odšel v cesarsko palačo. Po vsej deželi so razglasili veselo novico. Ljudstvo je od vsepovsod hitelo skupaj, staro in mlado, da bi videlo tistega, ki je bil mrtev in je oživel, izgubljen in je bil najden, ter hvalilo Gospodovo ime. Ko je George sedel na očetov prestol, je začel urejati zadeve, da bi vse teklo, kakor je prav. Fant, s katerim sta bila skupaj vajenca, je postal cesarjeva desna roka; v kratkem času se je tako izobrazil in ugladil. Novi cesar je na vse strani poizvedoval, kako se je izgubil, in izvedel vso zgodbo do zadnje podrobnosti: kako se je njegov oče bojeval z razbojniki, kako so ti premagali njegovo vojsko in kako cesar, ki se je s svojimi možmi umaknil, ni vedel ničesar več ne o njem ne o njegovi materi; kako je do smrti živel v žalosti in bridkosti ter umrl brez tolažbe, ne da bi še kaj izvedel o njiju. George je nato zbral četo samih izbranih mož in se odpravil h krstnemu studencu, da bi gozd očistil razbojnikov. A preden bi se lotil česa drugega, je pomislil, da bo bolje razbojniškemu poglavarju poslati pismo z zahtevo, naj izpusti cesarico, da se njegovi materi ne bi zgodilo kaj hudega. In napisal je pismo. Ker je videl, da se vojaki nekoliko obotavljajo, je sprejel ponudbo nekdanjega vajeniškega tovariša in poslal njega. Ta je odšel, in ko je prišel v gozd s krstnim studencem, ga je obkolilo dvanajst razbojnikov in ga prijelo. Že so razpravljali, s kakšno smrtjo naj ga pokončajo, ko pa so slišali, da nese pismo njihovemu poglavarju, so ga odvedli predenj in čakali na njegove ukaze. Poglavar se je ob branju pisma zasmejal. Nato je tudi sam napisal pismo, v katerem je cesarju sporočil, naj ostane, kjer je, če hoče še živeti; če pa se je življenja naveličal, naj se pride bojevat z njim, saj ga že čaka. Njegove matere pa ne bo izpustil, dokler v ječi, kamor jo je zaprl, ne shirala do kraja. To kazen si zasluži, je pisal, zaradi ponižanja, ki mu ga je prizadejala nekoč v mladosti, ko ga ni hotela za moža, čeprav je zanjo zaprosil pri njenih starših; prav zato je tudi postal razbojnik. Preden je sel odšel z odgovorom, je razbojniški poglavar ukazal zaklati purana, ga speči in odnesti cesarici. Sporočil ji je, naj poje ta zadnji dobri obrok, saj se bo sam bojeval z njenim sinom cesarjem, ki ga tako pogreša, in ga nemara ubil. To je, je rekel, pogrebna pojedina za njenega sina; ko bo mrtev, namreč ne bo imel nikogar več, ki bi mu jo pripravil. Ko je cesarica slišala, da njen sin živi in da je cesar v očetovem cesarstvu, se purana še dotaknila ni, temveč je razbojniškemu poglavarju odgovorila, da je štiriindvajset let živela ob kruhu in vodi in bo tako živela tudi poslej, dokler je Bog, ki pozna vse skrivnosti srca in ve za njeno nedolžnost, ne reši teh muk, ki si jih ni zaslužila. George je ob nesramnem razbojnikovem ravnanju in njegovem zasmehljivem vabilu ves potemnel od jeze. Odpravil se je s svojo izbrano četo in sklenil, da se za nič na svetu ne vrne domov brez matere; silno se je veselil novice, da še živi. Medtem je razbojniški poglavar zbral svoje ljudi v utrjenem stolpu pod starimi razvalinami na gori, kjer so prebivali, in sedli so k večerji. Pili so, se veselili, govorili vsevprek in se norčevali iz cesarjevega pisma ter cesaričinega odgovora, ko se je nenadoma razprl zid in prikazala se je senca. Na mizo je postavila dve prižgani kamniti sveči, pismo in ključ. Nato je izginila. Razbojniki so obsedeli kakor naslikani na steni in obmolknili. Tako tiho je postalo, da bi bilo slišati muho brenčati. Poglavar je vzel pismo, prelomil pečat, ga razprl in prebral: »Nit tvojih zločinov se je iztekla. Glas nesrečnežev, ki si jih brez usmiljenja pomoril, je dosegel nebesa. Nedolžna kri, ki si jo toliko časa prelival, terja povračilo. Preklet si. V skrivališču v desnem kotu, za katero nisi vedel, so majhna vrata; našel jih boš, če jih poiščeš z eno teh sveč. Vzemi ključ, ki leži na mizi, in jih odpri. V skrivališču boš našel cesaričina oblačila in nakit. Daj jih nesrečni cesarici, Georgeevi materi, da se obleče vanje. Odpustila ti bo muke in trpljenje, ki ji jih povzročaš že štiriindvajset let. V drugi skrinjici boš našel medvedjo kožo in verigo. V kožo se obleci sam, kajti medved boš ostal, dokler ne odkupiš svojih grehov. Cesarica te bo odvedla na verigi in te izročila cesarju. In ne drzni si storiti drugače, kajti še strašnejša nebeška jeza bo padla nate.« Ko je poglavar prebral pismo, je obstal kakor zadet od strele. Ker ni imel druge izbire, je prinesel vse bogastvo, ki si ga je nagrabil med svojim razbojniškim življenjem, ga razdelil na dvanajst enakih delov in jih dal svojim dvanajstim tovarišem. Ti so se poslovili od poglavarja in se razkropili kakor jerebičji mladiči, vsak na svojo stran. Poglavar pa je odprl skrinjici in v njiju našel prav vse, kakor je pisalo v pismu. Vzel je cesaričina oblačila in nakit ter jih dal Georgeevi materi, naj se obleče. Rada jih je sprejela, saj so bila oblačila na njej razcapana, plesniva in preperela, tako da je bila skoraj gola. Nato jo je prosil odpuščanja za vse zlo, ki ji ga je prizadejal, in ga tudi dobil, kajti cesarica je bila zelo dobrega srca. Ko si je razbojniški poglavar nadel medvedjo kožo, se mu je prilepila na telo, kakor da bi bila od nekdaj njegova. Cesarica ga je prijela za verigo in se odpravila proti prestolnici svojega sina. Na poti je srečala Georgea, ki je kakor vihar prihajal na urnem, ognjevitem konju, z golim mečem v roki. Brž ko ga je mati zagledala, ga je prepoznala, saj je bil očetu na las podoben, in se mu priklonila kakor cesarju. George je sestopil s konja in cesarico objel kot svojo mater, ko mu je povedala, kdo je. Pripovedovala mu je, kako jo je Bog, ki je poznal njeno nedolžnost, maščeval in njenega mučitelja spremenil v medveda. Nato je verigo izročila cesarju. Tega je medvedova kazen ganila, zato ga je izpustil in mu rekel: »Dovolj ti je že božje jeze. Pojdi in glej, da odkupiš svoje grehe.« Medved je v hipu izginil v gozdu. Cesar pa se je z materjo, zvestim tovarišem in vojaki vrnil v prestolnico svojega cesarstva ter se zahvaljeval Bogu za vse njegove dobrote. Vladali so v miru in spokojnosti, dokler jih ni Bog po svoji volji poklical s tega sveta. Njihove dogodivščine pa so ostale v pripovedih in bodo v njih živele na veke vekov.
Izvirnik
fostil o data ca nici °data. A. fostii odata unit imperatu si o imperatesa. pece ani au vietuitii el in cesatoria, si nu putura face si ei macarii o sterpitura de copilit. In cele de pe urma imperatulu imperatesel sotie luI, ca dad inteunil anu de Mile de aci 'nainte nu-i va face unit copal, sä scie ca paine §i sare pe unit' talerii cu densulii nu va mal manta. Daca aucji asa Imperatesa, multi' se malmi in sufletulfi el, cadi traiail bine. Se puse Si ea dare a cere sfatura de la. vraci si vrejitorI, de la mop §i descantatorese. Lua tote felulit de lewd. Candu intr'o nopte, ce vatju se spaimenta. Se facea ca umbla pe o campie verde §i frumoase. Pe acolo tote firicelele de erba eraii insotite, Si done cate done se incovoiaii una catre alta §i perea ca se saruta. Pine si flutureii umblau totil dol. &ate de. Visa §i totql credea ca este aevea ceea ce vedea. Nu se bucura multi' de privel4tea cea frumosa, §i eta ca unit' balaurfi, bala dracului venia, mare, spre dinsa ca unit vartejfi. Pasa-mi-te, elu gonia o porumbitii ; acesta tremnraudil ca varga, fugi in susu, fugi in josii, si veclendit ca n'are scapare de vrajmasa tiara selbatica, se repecli si se ascunse in sinulii. Balaurulfi veclendfi una ca acesta, se repecli si el asupra imperateseI. Dart imperatesa dete unii §i se de- §teptfi. Ii serise inima de frica tremuraft bite carnurile P'acii, p'aci era sa se leine. Spuse imperatului pocitania de visit, si remase ci elu inmarmuritil de graze. A. doua di se simti ing,reunata, si peste noa luni de (Jule nascu o bunatate de copilaii de draguletii. porunci tipeta §i-I mpirAtesel.
Bucuria ce fu la curtea imperatului, nu se 'Ate spune. Se hotarira sa boteze prunculti. Pe atunci se botezaiit copiii intr'o fantail& sub unti munte. Si fiindii-ca de catii-va timpti se "ivise nisce talhari pe acelfi mnnte, cari pandeau pe eel ce veneati sa -s! boteze copiii §i-I omora, strahlica porunca dete imperatulii ca sa pue Oste imprejurulu fantanei sa pazesca si sa apere prunculti and va fl sa se ivesca Nu se mullumi cu atatii, ci mai porunci imperatulti de scrise pe nisce pietre scumpe cate o slova ; dupa aceea iqira pietrele si alcatui numele copitului. Acestii siru de pietre nestemate ilu legs de gatulti copilulul. Astii-felii pregatip, pleca inperatulti cu imperatesa boteze copilulu luandu cu densii si mai multi ostasi calaretI se Inarmati. Ajungendu la polele muntelul, le e§ira innainte talharii, ci nici una, ni,1 alta, incepura a da virtosu. imperatulii trirnise pe imperatesa sa boteze prunculii, cad elii va sta sa dea peptic cu talharii, pins se va intorce ea. Imperatesa se supuse poruncei §i pleca. Gando sa se IntOrca de la botezil, veni pin& la unit loch; aci standil si ne mai auclindri zanganifulii arme- 10111 §i sgomotulii luptel, ii dete unit ferii anti prin inima. Atune' ne mai cutezandii sa merga lunainte, se intorse innapol §i ascunse copilulti dupa lantana inteunti stair de for!. Pasami-te talharii resbise 6stea imperatesca si o repusese pe densa. Imperatesa pleca singura la imp6ratulti. Pe drumil, cand ajunse la loculti de lupta, vedu unit baltati de sange §i alaturi gropa mare uude era ingropati omen! imperatescl. Inchise ochii sa nu veda acea groza si porni inainte, cand de o data se pomenesce cu dol talhari ca pun mana pe (Musa. Dupd ce le spuse tine este, talharii o duse la capitanulil lorti. Acesta, cum audi tine este, fart judecata, fart nimicif porunci s'o bage intr'o pesters para,sita §i sa i dea Gate unit sfertil de paine si cate o cant de apt pe di pint ce prapadi acolo. Copilulti ramasese in stufulti de for!. Dumnedeti, purtandu-i talharil. ea -@t e en
de grije, nu rasa nimicti red sa se apropie de densuld, care putea vatame. Prin prejma locului aceluia trdia und pustnica intro vegauna de munte. Acelu pustnica avea o capra si eld dupa sufletuld lui. Ea venea tots-d'auna, spre a se adapa, la apele cele ald fantanei. Inteuna din dire, pascendti pe ici pe colea, se apropie de stufulti cu &H. Cum dete de copilu, se puse langa densuld, incepu sä-ld linga si sa-si apropie ugeruld de gurita copilasului. Acesta cum simti, incepu sa suga, si spuse pins ce se satura bine, si asa dord prinse capra de copild, in catii o lung de lite, nu se departa de langa densuld. Calugaruld, veclendd ea nu-I mai vine capra, incepu s'o caute, si caut'o in susd, caut'o In josd, capra nicairi. Ti luase nadejdea de la densa, cand iutr'o di se pomenesce cu ea. Pustniculd o vedu, incepu s'o mangaie : capra-tatil capra-tatil vosa pue mana pe densa. Dar asi ! uncle e pomana aia ? Capra list ! In drepta, list I in stanga, se departa mered. Calugaruld dupa densa. Dacd vetju ca nu pate pone mana pe ea, se IntOrse in chiliora lui, facu o strachina cu tarite si incepu a se lua pe land densa cu binele, totu strigand'o si mang,aind'o : capra-tati I capra-tati Dar nici asa nu ishandi ; cad capra nici ca voia sa se uite la strachina Iui cu tarate, ci tad inainte tragea sa se clued. Pustniculd se Ilia dupa (Musa, d'a minune, sa vacla undo se duce. Capra nici una, nici alta, merse dreptii, ca pe ciripie, in stufuld cu flori, unde era cosi se puse langa densuld, dandu-i sä suga. Calugaruld intra dupa densa, si cand o vedu, state locului, temendu-se sa nu fie vre-o naluca. Se inchina, facu rugaciunea ca sa -ld apere Dumneclat de rele si ca piara naluca d'inaintea lui. Asi 1 unde ? ce naluca sa piara ? Cad ceea-ce venea elti, era avea, und copild frumosd ca und ingerasd. Dupa ce se incredinta ca nu era ce-va necuratd, ha Inca und copild botezatti, de mils catre omenire, ild lug, ild duce la chiliora puse In patucenuld sea. Capra sari si ea, si se asecla linga copilasti. Veclendti asta minune, calugarulii o lass de-I dete lila pans ce se satura, apol lug copilulu, flu desfasa, flu inda lui, si-15
spela primeni cu nisce rupturi de haine de ale sale. Ehl citi margelele de la gatulti copilulul, si afla ca se numesce George si ca este fecioril de imperatil. Dupa ce se mai maxi, calugarulii 1111 invala sa citesca si sa scrie. Manse George, si calugarulu, cand muri capra, de nu li se svanta lacramile de la ochi, multd vreme. 0 Ingoca pe omen!. George se tangui mai cu focit de perdea ei. Elil qcia bine ca nu-hl facuse capra dar o cinstea ca pe o mama, ca pre una hranise crescuse. Nu trecu multa vreme, si eta cad muri si calugarulti. hit in gropa George si pe acesta, cu tots evlavia. Apoi, dupa ce mai planse si se mai tangui o -lona, se hotari sa esa la lume ; cad nu-i mai placeau locurile acelea, unde murise ma-sa si parintele cal duhovnicescu. Apuca si elu pe cararea ce o veclu mai aprepe, si se lass pe densa sate ori unde va voi ea, dupa ce si inchelbara unit rendil de haine ca de ursa, alcatuite din nisce pie! de vulpe ce gasi in podulu chilierei, unde secluse elu cu pustniculti. Merse ce merse pe acea. poteca, pang ce vaclu Ca copacil incepu a se rani, apoi se cobora in nisce campii cu felil de felll de burieni. Mai merse o bucata de locii si infra tub 'o cetate. Se ameti si se fistici, and se veclu incongiuratii de o multime de lume, si-111 asurclise sgomotulii ce se facea in acelil Mergea, si nici elu nu scia unde se duce. Dupa ce -s! veni In simfiri din amefeala, finu firea, si luandui si inima in dint!, incepu a umbla ultandu-se prin tote prveliile si mirandu-se de tote celea ce vedea. Se tinea lumea dupa dinsulil ca dupa ursu. Pasa-mi-te unde era imbracatil ca neemenii. Daca colinda o mare parte din orasil, ajunse la o ferarie, si acolo veclenda sabil si busdugane, intra si ceru sa-1 dea si lui o sabie si unit busdugaml. Alege-fi de care poftesci, /I respunse negustorula. Dupa ce alese unit sabioiu ce de abia omenii ce!-l'alli lig tinea in man& si unit blisduganii naprasnicii, voi s& piece. si-111 ce-111 orasti. part 0-111. a-Iii
/37 PlAtesce luta, baetastl, si apol sa pled. Ce va sä dicA aceea sa plAtescit intreba dinsulii. EacA sA ne tocmimu, si sa mi dal banii cu catii ne-omit invoi. Ce este aceea bani ? mai Intreba Negustorult1 veciendti eä are a face cu ursulti din pAdure, ii deschise capulti si-lti fAcu sa pricepa cum mergti lucrurile prin orase. Se mira George de o cam datA de tote nagodele ce-i povestea negustorulti; apol data vedu ca n'are incotro, ceru s6 slujesca ferarului pentru sab:e si buzduganii. Se invoira deci, en pentru aceste lucruri sä slujesca unii anti, si as.a se Naga ucenicil. Iscusinfa lui George ajunsese de poveste : unde altil nu puteal face unele lucrari de ferarie nici in trei ani, elu trite° jumAtate de anti lucra ca o calf veche. Barosult1 celii mare pe carele nici trel omeni nu-16 puteati ridica, elti se juca cu dinsulii. Si top se temeati de elti. Daca isi implini anulti, se mai bag& pe unit anti, ca sa -1 dea ferd si carbuni sA-si faureze elu o sabie si unit busduganti, idupA pofta inimii sale. Tmplinindu -se si acestii anti, stApanulti porunci sA-I dea feel si carbuni. Calla cea mai mare, temendu-se sA nu -i is loculu. ii puce se gindii ret`i si cAuta cum sA faca prapAdesca. Ti spuse deci, ca ferd este destulft, darn ca nu suntft carbuni de ajunsti, ci sA se duca la pAdurea negra sA-si facA, cAci de acolo aducil si ei. Acesta nu era adev6ratii. Acolo la padurea negra se iscodise o scorpie care omora pe on -tine mergea in acea padure, si de aceea ilti trimitea pre dinsulk acolo ca sa se prApadesca. Goerge nu scia de unele cea acestea. Eli era cu inima curates si fara fkarnicie. Tsi alese din pravalia stApanului sett o sabie remasA de la Novaci, pe care o pastra in prAvalia ca pe until odorft din vechime, lua nisce burduse marl pentru carbuni ficute din done pief de bivoltit si plea sA-;:q facA carbuni in padurea negra. Muse ce merse si, ajung,endil la unit satin inelii. tot?,
treba ca incotro se afla padurea negra. Cum audira satenii, incepura faca cruce §i sculpe in sinii de frica. Apoi spusera tots siretenia cu scorpia. George le taie cuvintulti §i le dise : Daca nu vioti a mi spune, facet* cu astir -felii de parascovenii ce n'ati semanit Oamenii data ill v'edura atatil de intestate, ii aratara drumulti lasara sä se duca unde flu va duce orinda lul. Ajung6nda la padure, taie cu sabia o mare multime de copaci, din car' facu o gramadd de nu -1 putea da nimeni de sera puse focil. Standii pe laugh' focii, simti ca unti ore-care lucru, unu felti de sorbitura flu tragea si flu tett"' mica din loci]. ; se intOrse; thud, ce sa vedi ? unde venia, mare vericule, asupra lul nabadaioasa de worpie, si tote sugea Nrsduhulti, ca sä traga intr'insa qi pe bietulii George. Acesta cum vedu ce placinta i se pregatesce, infipse sabia in pamintil, se propti intr'insa §i remase a0epta elu si priveghea sa vada ce are sa i se intimple. Scorpia cum veni, dete cu coda si risipi foculti, apol se repedi asupra lui George ca sorbs pe Voinicutulti de George, unde smuci odata sabia din pamai lute decatil ai gandi o aduse si taia in do scorpia. Apoi se lua dupa dinoa, care fugea care scorbora unde vietuia, ajungend'e ii taie capulu. Atita range mohoritii curse din spurcaciunea de scorpie incatil se alcatui o bait& Gaud era sä se intorca inteale,sale, de odata audi unu graiii dulce care ii vorbea dicea pre nume. Cand se ulta, ce se veda ? o pas6rica drugulica frumu- 0ca sta pre o raniura §i-I dicea : Georgit'S celti vitezu, spre multumire ca mi-al scapatil pe a' me' de la peirea acestei scorpil necurate, care in toll aniii imi sorbea puil, te sfatuescii sa te scald' in sangele acester fiara blestemate, si nici unfit reit nu se va mai atinge de tine in Vita viata ta, si sa nu mai ai frica de nimeni, afara de Dumnedeti. sa-0 si-lii neclintita. Asti -fela elii. mintu si si sd-pi si-1 se' -rd si si-I
Voiniculu de George facu precum ild inveld pAserica ; cant e:.zi din sedldAtore, pdserica vec,Itt pe spivarea lul George lipita o frump. de copaciti si clise : George, ti a mai remasil tutu locsord pe trupulii tee supusti la metehne ; dark de te vel pAdi bine, habard sa Apol VoTniculit punend capuld scorpiei intermit' burdufil, si in cel-altd cdrbunii ce Meuse se intorse la pravalia stapenului seii, fsi lud ferulit pentru care muncise unit anti si se puse fduri o sabie si unit busduganii. Dupa ce le ispravi, isI incercd sabia dandii cu dinsa inteunit drug,i1 de feel, si se rupse in doe : o lepaba, si luandii busduganulti ilu aruned in slava cerulul, si and caclu josti se turti ; ild lepada si pe acesta. Acumii ce sa. facd ? Sta in locit si fluera a pagubd. Toth. Ondindu-se, isi aduse aminte a fi veclutti in codrulit unde a crescutil elu, unu ferii grosii infiptit in pdmintti. Sa duse tocmai acolo. Cand se apuca sa vecli? feruld nu era infiptii, ci era o villa din munti,. Se apuca. de 01, ilu trase, lid smuci, ild resuci, ping ce rupendd vina, o smulse si a lud la spinare ca unit voinicu ce era, se intorse la pravalia si isbuti ail face o cabie si un busduganu Sri sd-i fie to-. vardsi nedespArtili. Dupd aceea se duse cu tovardsii seI la fantana botezului si le botezd, punendti sabiei numele Balmutu ajuta torulii meu,. §i busduganulul Omoritorulu vrcijma§iloru mei ; apol se intorse erasi la pravalie ca ia 4ioa buns, voia sa piece caute Cand se intorse la pravdlie gAsi pe totl morti bustenT Pasd-mi-te ci, in lipsa luT, cdutard in burdnfulii sae, si dete peste capuld scorpiei. Cap o vedura, totl murird. Daca veclu asa,, ii Ord red ;dud n'avu ce face. Esi pe porta afard si plecd. Pe drurnii se intalni cu unit ucenicit carele nu fusese acolo dud umblase calfile in burdufuld lul George. Acesta cum Hu veclu, se duse la dinsull ia diva Da nude te ducT, nene George? '1 snip, ce se-si parintii. sa-si reailda -ti sii-el bunt.
Iacaz unde old vedea cu ochii 51 me va lumina Dumneded. Ia-me si pe mine cu d-ta, nea George, se rugs uceniculii. Lasa-me in pace, ca n'amti eu singuril unde sa-mi pleat capuld, dara mi-te sa-ml iail qi licheaoa dupa mine! Plecandil George 5i mergendd singurd, singureld, se abatu intfunii colnicu sa faca un popasii, and eta 51 baiatuld cu care ucenicise ca vine ,Si se aseda langa dinsulti. Pass-mi-te, se luase dupa elti si catti colea, flu urmari pins flu ajunse. Dara asta me? 11 dise George. Eata-me si eu, respunse uceniculd. Ce? data n'ai vrutu sa me lex, socotesci ca eft n'am pututd sa me lid de druneta? Dupa ce rise niteld George, 5i facendu-i-se Enna de dragostea ce-i ardta baiatuld, se indupleca sä-ld ia, dicendu-1: Daca este a5a, tovarasil sa-mi fil. Apoi lungi pasuld la drumil, 51 -aide, aide, trei dile 5i trel mpg mersera pins Ia o padure mare. Acolo statura sa se mai odihnesca si g qi imbuce cite ceva. Pe cand stail ei acolo, audira o guitatura de pored 51 totii-d'odata .51 vadura mid pored mistretti mare fugindd. 51 und vinatorti alergandd dupa dinsuld calare, era dupa vinatord se luase unit altd pored i mai naprasnicd. Vinatoruld intinqe arculd, cand sbura sageta, pravali flare selbateca, din gura careia galgaia sangele ca dintr'o saca. Atunci 51 fiara de la urma, unde se repedi o data 51 dintr'o gritura to langa caluld de vinatorti, caruia II 51 versa anatele, sfa5iindu-T burta cu coltii lui cei grozavi. Vinatoruld cadu mormand de pe tali, si pe cand porculd celd mistrefil nmbla tack mica bucatI, George cold voinied sari de a- 'col° de unde era qi mai iute de catii gandulti fu linga tumid celd nenorocitd, cu sabia g61a in mans. Dintr'o lovitura facu in doe spurcata fiara. In mai pupal de o child de °chid, veined 51 tovara51 ci . sa-111
'141 a! vinatorului, cart' remasera immarmuritI de grOza pentrui cele ce era sä se intimple. Acesti omen! eraa din imperatia tats -ne sea. El cu totii multumira George pentru ishavirea domnului lord. Apol se pusera la mass si trasera una chef a de sa se duck pomina, de. bucurie. Si fiind-ca era calda, se desbracara de hainele de pe d'asupra, ramainda ma! usori. AtuncI unula din mesenI zari margelele de la gatulu lui George. Se dete pe tang& dinsula binisora, II citi numele cunoscu. Spuinda $i celor-raltI minunea Dumnedeesca, cum se descoperi imperatula lord, venatorula edit cu pricina veni tang& dinsula Oise : an! sa traescl &inane §i alit nostru stapanitora 1 Si sa scii ca imp6ratula locului acestuia a reposata in Domnulit, si eu, sluga nevrednica a clomnutui mea, 11 tina locuhl, pana se va gasi mostenitorula sea cela perduta de la boteza.. Adunarea betranitora m'a insArcinetil cu acesta. Acum multumesca Domnului pentru cele ce mi intamplata, Gk mi to trimise Dumne4eii de me scapasI de la morte, cacti cunoscuia in tine fiula acelu! buna Imperata care ne-a carmuita. omenesce atata mare de an!. George, care cascase gura ,si bleojdise ochil la cele ce spunea vinatorula, Oise : Dara de unde vo!, Omen! buns, ca eu suntii fiula imperatuldi despre care imi vorbiti ? Margelele de la gatulu tea ne-au spusu. Sa fie laudata. numele Domnului ca amd data peste tine, si de aqi inainte to sa ne cArmuesci. Toll nieseniI se sculara si i se inchinara ca la una imperatii.. George pled cu densii si cu baetulu cu care ucenicise eta.. si se duse la palaturile imperatiet. &ail se dete in tell de acesta fericita intAmplare. Si alerga poporimea din tote partite, cu mica cu mare, sa vecia pe acela. carele morta a fosta si a inviatil, perduta si s'a afiata, IAudandil numele Domnului. WI §i-I s'ait scitl Multi
Eara data s'a asedatti George hi scaunulti tatane-seil, incepu a pune lucrurile la 'cale, cum sa mergA bine trebile. Baetulii su care ucenicise George ajunse sä fie warm drepta a imperatului, Matti se ciopli si se suptie in putina vreme. Cercetandii nould Imperatti in drepta si in stanga, de cum s'a intimplatu perderea lui, afla siretenia pricinel din fira Ora In ata, cum adica s'a batuta tats -sefi cu talharii, cum acestia 1-afi Infrantii ostea si cum imperatulti cu al se!, dandu dosulti, n'a mal sciuta nimicu nici despre dinsulu, nici despre mama sa, si cum imperatulti a fostil coprinsil de mahnire si de °bid& rand la mortea sa, si cum a muritii nemangaiatii ne mai a- -Wanda nimica despre dinsii. Atunci old alcatui o cetA tie omen! totil unulti si porni la fantana botezulul ca sa sterpesca codrulti de ace! DarA pans una, alta, ca sä nu i se intimple ce-va reit maser, socoti mal nemerita sa poftesca pe capitanulti talharilorn printr'o carte scrisa ca sA dea drumulii imperatesel. Si swise carte. Earl data vedu ca ostenii lig se cam codescu, primi cererea baetului cu care ucenicise trimise pe densulti. Acesta data plea, ajungendfl in coarulil unde era fantana botezului se pomeni inconjuratti de do!-sere -cleca haiducl, earl si pusera mina pe dinsulii. Acestia chibzuiaa cu ce merte °more; darA dupa ce audird ca merge cu carte la capitanulti lorti, ilu dusera la dinsula si asteptara sa vacla ce le poruncesce Cdpitanulfi rise, dupd ce citi scrisorea. Si scrise si elu carte In care qicea imperatului ra data e voea sa* mai fie cu viata sä stea locului, era data i s'a uritti a mai trai, sä vie sa se bath cu eltl, ca-hi astepta; si ma-sel nu-i va da drumulti pana nu se va istovi de tote in inchisere uncle este bagata. Acesta osinda, dicea elti, do' i se cuvine pentru infruntarea ce I-a facutil ore-thndii in tinerete,ineprimindu-lu a-i fi solfi, card a cerut'o de la parintii e!, luau pentru care s'a si facuta elii Pang sa vie cu wspunsulti, capitanulti de haiduci puse de tai mid curcanti, ilti fripse trimise imPeratesei, dicendu-i undid, Lillian said gi old, old. ei-In
sa manance cea mai de pe urrna mancare build, cad elti are sä se lupte cu flulti el imperatulfi, pe care fail dor si pote ar, omore. Acosta este, dicea elfi, pomana ce face fiului el cad dupa ce va peri, nu va mai avea tine sä-1 faca pomana. Imperatesa cum audi ea traesce fiulii ei si ca este imperatu la imperatia Mane see., nice al se atinse de curcana, ci trimise respuns capitanului de Wiwi, ci ea, cum a traitil doe-deci si patru de ani numai cu paine si apa, va trai si de aci 'nainte, pans ce Dumnedee, care cunosce tote ascunsurile inimei si scie nevinovatia eY, o va mantui. de aceste munci de cad nu este vrednica. Geoge se catrani de manie cand vedu necuviinciosa purtare a haiduculul si poftirea cea vrednica de rise. ce-I facea. Atunci porni cu ceta lui cea alesa, si se hotadra ca nici in ruptula capulul sa nu se intorca a-casa lard pentru care se bucura auclinde ca Inca traesce. 'rota atunci capitanulti de Milani isi aduna ceta intr'o cula sub nisce daramaturi de ziduri ce se Olau in muntele acela, si unde era locuinta lor, si se puse a cina. Pe cand el beati si se veseleati, vorbindu verdi si uscate si batendu-si jecil de scrisele Imperatului si de respunsulti imperatesei, o data se despica zidula si se ivi o umbra., care puse pe masa doe luminari aprinse de piatra, o carte si o cheie. Apoi umbra se facu nevecluta. Talharil remasera ca scrisi pe parete si tacura maid. Se putea audi musca sbarnainda, atata liniste si Were se facu Capitanulti lua cartea, ii rupse pecetea ; o deschise si citi «Firula nelegiuirilorti tale s'a sfirsita. Glasul nenorocitiloril pe care fara mils i-al jertfitti s'a auclita la cerii. Sangele celu nevinovatti ce atata mare de timpti al versat, cere resplatire Esti blestemata. In ascundetOrea ce este in coltii la drepta, si pe care to n'ai sciut'o, este o usciora pe care o vei descoperi cautand'o cu una din aceste luminari. Ia cheia ce ti s'a pusa pe masa si a deschide. In acesta ascundetOre vei gasi nisce haine si pod6be de imperatesa, pe earl le vei da nenorocitel imperatese, muma lui George, sa se imbrace cu ele. Ea to va erta pentru trudele si chinarile ce i-al pricinuita de suritti a ma-sa, stilt
euniti doe-cleci si patru de ani. In cela-l'alta sipetelu vel gas' o piele de ursa .si una lanta, cu care piele te vei imbraca tu, cad ursti ai sä ramai, pins it' veil4asi pecatele. Imperatesa te va duce de tang' si te va da in mina imperatului. Si sa nu cutezi a face in anti chipti, caci mania cerului va cadea preste tine si ma' lngrozitore.v La citirea acestel scrisori capitanula r6inase ca lovitu de trdsnetii. Si ne avenda Incotro, sease tote avutiile ceaduse se de cand talharea si le facu doue-spre-clece part' de o potriva pe car' le Imparti la eel do'-spre-piece tovarasi al sei. Acestia, dupa luara cliva hula de la capitanulti lore, se imprastiara ca puil de potarniche, cares' pre unde. Tara elii, capitanulti, deschise sipetelele si afla tote celea intocmai precurna ii cticea cartea. Lua hainele si podobele de imperatesa si le dete mumel lul George ca sa se imbrace cu ele. Acesta primi bucurosa, cad hainele de pe densa se hartanisera, se muceclisera si se putrecliserd, remainda ma' gala. Apo' ceru ertaciune pentru relele facusi elu, pe care ertdciunea o si dobandi, fiind-ca imperatesa avea o inima forte bunk, Dupa ce capitanula de talhari se imbraca in pielea de ursti, care se lipi de trupuld sea ca si cand ar fi fosta de acolo, imperateqa it lua de lantii si se indrepti titre sc,aunula fiulul sea. Pe druma se intalni cu George care venea, mare, ca unti calare pe una soimulenti sirepti de manta focti. George era cu sabia lul ce o tinea gala in mina. Muma-sa cum ila veclu, it cunoscu, cad era leitu tata-seil, qi se 'nebula. ca unui imperatil. George se dete josti de pe calti si imbratise pe imperatesa ca pe muma lui, dupa ce tine este. Muma-sa ii spuse cum Dumnajeti, cunoseendu-i nevinovafa, a isbandit'o ; prefacanda in ursii pe prigonitorulti ei. Apol dete pe ursa de imp In mina imperatului. Acesta se Induiosi de osanda lul si-i dete drumula clicendu-1: eDestulti 111 este tie urgia Dumnecjeesca. Dute si cata de-ti ce-sI 41 ce-I lea. si lul AA
ii isp4esce pacatele.» Ursula inteo clipA de ochi se facu nevedutu, intrandil in codru. Ears imperatulti, cu mumA-sa, cu credinciosulu si cu osta sii sei, se intorsera la scaunulu imperatid, multumindu lui Dumne;leti pentru tote al.:I-Wile lui. Si domnira in pace si in linite pins ce, vrend Dumne(Jeti i-a mutatu din lumea acesta. EarA intimparile lorti au rernasil de poveste vorti romAno in veculu vecului. p'o lea etc
