Prevod

Ko so pripadniki plemena Chatas zrli v mirne globine vodnega rokava Bayou Lacombe v Louisiani, so govorili, da je odsev neba nebeški svod Spodnje dežele, kamor po smrti zagotovo odidejo vse dobre duše. Njihov poglavar Opaleeta je padel v ta rokav in bil tako dolgo pod vodo, da je bil že mrtev, ko so ga našli njegovi tovariši. Toda po večurnem oživljanju ter molitvah in zaklinjanjih vračev se je življenje vrnilo vanj in spet je stal na nogah. Tedaj je žaloval, ker so ga prijatelji priklicali nazaj, saj je že stal pred vrati Spodnje dežele, kjer je zrak blag in prijeten ter tako hranljiv, da ljudje živijo od njega; kjer nikoli ni zime; kjer sonce svetlo sije, a nikoli ne uveneva rastlin in ne izsušuje zemlje; in kjer zvezde plešejo v ritmu sapic. Tja ne pride noben belec, da bi ropal Indijanca in ga učil delati zlo. Prekrasne ptice letajo pod spreminjajočim se nebom, ki si izposoja barve cvetlic, poljane so posejane z rdečimi, modrimi in zlatimi cvetovi, ki vsak veter napolnijo z dišavami, trava je nežna kakor jelenja dlaka, potoki pa so gosti od medu.

Ob sončnem zahodu se tisti, ki so se ljubili za življenja, zberejo v svojih bivališčih in zapojejo pesmi radosti in hvaležnosti. Njihovi glasovi so mehki in blagozvočni, njihovi obrazi so spet mladi in žarijo od nasmehov, smrti pa ni. Njegovo zgodbo so slišali le poglavarji, kajti če bi zanjo izvedelo vse pleme, bi mnogi stari, bolni in utrujeni odšli k rokavu in skočili vanj, da bi našli tisto spokojno, srečno Spodnjo deželo. Včasih so skušali uzreti tiste, ki so odšli pred njimi, ko je jezero mirovalo in so ga krasili odsevi oblakov ob sončnem zahodu, toda mrtvi se niso nikoli vrnili — izogibali so se vodnemu bregu, da jih ne bi spet priklicali v življenje garanja in žalosti. Opaleeta pa je živel še mnogo let in modro vladal svojemu plemenu, vendar se je le redko pridružil veseljačenju svojega ljudstva. Ko je bilo naposled njegovo bivališče v Spodnji deželi pripravljeno, je brez vzdihljaja izpustil življenje.

OSREDNJE ZVEZNE DRŽAVE IN VELIKA JEZERA