Prevod

Nekega dne je Chicken-diddle zaspala pod rožnim grmom, krava pa se je stegnila čez ograjo in odgriznila vrh grma. Šum je prebudil Chicken-diddle in prav tedaj, ko se je zbudila, ji je na rep padel list vrtnice.

»Ko ko! Ko ko!« je zavpila Chicken-diddle. »Nebo se podira!« In jo je ucvrla, kolikor so jo nesle noge. Tekla je, dokler ni prišla na kmečko dvorišče, kjer je Hen-pen brskala po prahu.

»O, Hen-pen, ne brskaj — teci, teci!« je zavpila Chicken-diddle. »Nebo se podira!« Kokoš je nehala brskati. »Kako pa to veš, Chicken-diddle?« je vprašala Hen-pen.

»Videla sem na lastne oči, slišala na lastna ušesa in košček mi je padel na rep. O, teciva, teciva, dokler ne prideva kam na varno.« »Ko ko! Ko ko!« je zavpila kokoš in začela teči, Chicken-diddle pa je tekla za njo.

Tekli sta, dokler nista prišli do račjega ribnika, kjer se je Duck-luck ravno odpravljal plavat. »O, Duck-luck! Duck-luck! Nikar ne hodi plavat!« je zavpila Hen-pen. »Nebo se podira!«

»Kako pa to veš, Hen-pen?« je vprašal Duck-luck. »Chicken-diddle mi je povedala.« »Kako pa to veš, Chicken-diddle?« »Kako ne bi vedela? Videla sem na lastne oči, slišala na lastna ušesa in košček mi je padel na rep. O, tecimo, tecimo, dokler ne pridemo kam na varno.«

»Res, najbolje bo, da tečemo,« je zakvakal Duck-luck in se odracal s Hen-pen, Chicken-diddle pa za njim. Tekli so in tekli, dokler niso prišli na zelen travnik, kjer je Goose-loose jedel zeleno travo.

»O, Goose-loose, Goose-loose, ne jej; teci, teci!« je zavpil Duck-luck. »Zakaj pa naj tečem?« je vprašal Goose-loose. »Ker se nebo podira.«

»Kako pa to veš, Duck-luck?« »Hen-pen mi je povedala.« »Kako pa to veš, Hen-pen?« »Chicken-diddle mi je povedala.« »Kako pa to veš, Chicken-diddle?«

»Ker sem videla na lastne oči in slišala na lastna ušesa in mi je košček padel na rep. O, tecimo, tecimo kam na varno.« »Res, najbolje bo, da tečemo,« je zavpil Goose-loose.

Vsi so jo ucvrli, Goose-loose na čelu, in tekli so in tekli, dokler niso prišli na puranje dvorišče, kjer se je Turkey-lurkey šopiril in goltal.

»O, Turkey-lurkey! Ne šopiri se! Ne šopiri se!« je zavpil Goose-loose. »Zakaj pa naj se ne šopirim?« je vprašal Turkey-lurkey. »Ker se nebo podira.«

»Kako pa veš, da se podira?« »Duck-luck mi je povedal!« »Kako pa to veš, Duck-luck?« »Hen-pen mi je povedala!« »Kako pa to veš, Hen-pen?« »Chicken-diddle mi je povedala!«

»Kako pa to veš, Chicken-diddle?« »Kako ne bi vedela! Videla sem na lastne oči, slišala na lastna ušesa in košček mi je padel na rep. O, tecimo, tecimo, dokler ne pridemo kam na varno.«

»Res, najbolje bo, da tečemo,« je rekel Turkey-lurkey, in vsi so jo ucvrli: najprej Turkey-lurkey, potem Goose-loose, potem Duck-luck, potem Hen-pen in nazadnje Chicken-diddle.

Tekli so in tekli, dokler niso prišli do hiše lisjaka Fox-lox, ki je ležal na pragu in tako zehal, da se mu je jezik zvijal v gobcu. Ko je zagledal Turkey-lurkey, Goose-loose, Duck-luck, Hen-pen in Chicken-diddle, je nehal zehati in našpičil ušesa. Zelo vesel jih je bil.

»No, no,« je rekel, »kaj pa vas je vse prineslo sem?« »O, Fox-lox, Fox-lox, ne zehaj!« je zavpil Turkey-lurkey. »Nebo se podira!« »Kako pa to veš, Turkey-lurkey?« je vprašal lisjak.

»Goose-loose mi je povedal.« »Kako pa to veš, Goose-loose?« »Duck-luck mi je povedal.« »Kako pa to veš, Duck-luck?« »Hen-pen mi je povedala.« »Kako pa to veš, Hen-pen?«

»Chicken-diddle mi je povedala.« »Kako pa to veš, Chicken-diddle?« »Kako ne bi vedela, saj sem videla na lastne oči in slišala na lastna ušesa in mi je košček padel na rep. O, kam naj tečemo? Nekam na varno moramo.«

»No,« je rekel lisjak, »kar sem noter pridite, pa bom tako dobro poskrbel za vas, da tudi če se nebo podre, ne boste nič vedeli o tem.«

In tako je noter pritekel Turkey-lurkey, Fox-lox pa ga je spravil v veliko sobo in zaprl vrata. Noter je pritekel Goose-loose in lisjak ga je spravil v malo sobo ter zaprl vrata. Noter je pritekel Duck-luck in lisjak ga je spravil v klet ter zaprl vrata. Noter je pritekla Hen-pen in lisjak jo je spravil na podstrešje ter zaprl vrata. Noter je pritekla Chicken-diddle in Fox-lox jo je obdržal kar tam v sobi pri sebi. Kaj se jim je zgodilo potem, ne vem, a nihče jih ni nikoli več videl; če se je nebo res podrlo, o tem nisem nikoli nič slišal. Navsezadnje so bili tako ali tako le jata neumne perjadi.