Prevod

Že v samem zraku Novega sveta je bilo nekaj, kar je romarje gnalo k uporu proti duhovnikom in kraljem. Revolucija je zorela že dolgo, preden so pri Lexingtonu odjeknili streli. Krepki stari Endicott, ki se mu je britanska zastava zamerila, ker je imel križ na njej za ostanek papeštva, je postrojil svoje vojake in pred njihovimi očmi z mečem izrezal osovraženi znak. Zaslišal se je medel vzklik: »Izdaja!« On pa je odvrnil: »Za to dejanje bom odgovarjal pred Bogom in ljudmi. Udari slovesni marš, bobnar! Vzkliknite zastavi Nove Anglije! Ne papež ne tiran nimata več deleža v njej.« In razlegel se je glasen klic neodvisnosti.

Ker se je takšno prepričanje med ljudmi utrdilo, ni presenetljivo, da so sodniki, ki so papeškega kralja — Karla I. — obsodili na obglavljenje, v tej deželi našli zavetje. Po več mesecev skupaj so prebivali v kleteh in podstrešjih po raznih krajih Nove Anglije, njihova skrivališča pa so ostajala skrita kraljevim šerifom, ki so jih iskali. Nekaj časa so se zatekali v jamo v West Rocku pri New Havenu, nekoč pa so v tem mestu čepeli pod mostom, čez katerega je šla skupina zasledovalcev, ki jih je iskala. V Ipswichu še kažejo hišo, v katere kleti so se skrivali, in vraževerni ljudje so verjeli, da so za kazen, ker so kralja obsodili na smrt, obsojeni ostati tam in zaman klicati po odrešitvi.

Philip, poglavar Narragansettov, je napovedal vojno prebivalcem Nove Anglije in jo vodil s tolikšno vztrajnostjo in srditostjo, da je po vsej deželi sejal grozo. To je bil boj proti vnaprej začrtani usodi, kakršen se mora ponoviti vsakokrat, ko se civilizacija v novih deželah spopade z divjaštvom za svoj prostor, in ki se je z vse šibkejšo močjo nadaljeval do naših dni. Vojna je bila krvava in njen izid je dolgo visel na nitki. Naposled so indijanskega kralja pregnali proti zahodu. V dolini Connecticuta so se mu pridružili Nipmucki in oblegal je samotne naselbine Brookfield, Northfield, Deerfield in Springfield ter brez usmiljenja pobijal, skalpiral in požigal. Prvega septembra 1675 je napadel Hadley, medtem ko so bili njegovi prebivalci v cerkvi, in bojno tuljenje je prekinilo pastorjevo molitev. Vsi moški iz občestva so s sulicami in puškami planili ven in se spopadli s sovražnikom, a ta je tako silovito pritiskal nanje, da je bilo ukazano umikanje, ko se je med njimi nenadoma pojavil visok mož častitljive in oblastne zunanjosti, oblečen v usnje ter oborožen z mečem in puško.

Lase in brado je imel dolge in bele, toda pogled je bil temen in odločen, glas pa močan. »Zakaj vam upada pogum?« je zaklical. »Mar se bojite, da vas bo Bog prepustil onim poganskim psom? Za menoj in videli boste, da ima Izrael danes svojega junaka.«

Polovico mož pod svojim poveljstvom je razpostavil, da bi vztrajali v boju, druge pa je hitro povedel po obvozu Indijancem za hrbet in jih napadel s tolikšno silovitostjo, da so divjaki, prepričani, da so jih zaskočile pravkar prispele okrepitve, v zmedi zbežali. Ko so se zmagovalci vrnili v vas, jim je neznani junak pomignil, naj pokleknejo, sam pa je izrekel zahvalo in molitev. Nato je za kratek čas umolknil, in ko so dvignili pogled, ga ni bilo več.

Verjeli so, da je angel, poslan, da jih reši, in šele ko je odšel pred poslednjo sodbo, so izvedeli, da jim je v tisti stiski poveljeval polkovnik William Goffe, eden od sodnikov, ki so kralja obsodili na smrt. S svojim tovarišem Whalleyjem se je skrival pred maščevanjem sina kralja, proti kateremu sta se uprla. Ko sta zaradi nevarnosti, ki so jo pomenile zveri in človeški lovci, zapustila svojo jamo v New Havenu, sta se po dolini Connecticuta odpravila navzgor do Hadleyja, kjer jima je tamkajšnji duhovnik, častiti John Russell, petnajst let dajal zavetje. Le redki so vedeli za njun obstoj, in ko se je Goffe, bled od dolgega bivanja brez dnevne svetlobe, pojavil med ljudmi, v bližini katerih je že tako dolgo živel, ni čudno, da so ga gledali s strahospoštovanjem.

Whalley je umrl v duhovnikovi hiši in pokopali so ga v grobnici na zunanji strani kletnega zidu, Goffe pa se je veliko mudil drugod ter se ustavljal v številnih krajih in pod raznimi preoblekami vse do svoje smrti, ki je nastopila kmalu po smrti njegovega tovariša. Pokopan je bil v New Havenu.