Prevod

Med puritanci, ki so se naselili v Wessaguscusu, današnjem Weymouthu v Massachusettsu, je bil tudi predrzen mladenič izjemne postave in moči. Ko se je nekega dne potikal po gozdu, je naletel na zalogo koruze, skrito v zemlji po indijanski navadi. Kakor bi storil marsikdo, si je iz te kašče napolnil klobuk in odšel svojo pot. Ko se je Indijanec, ki je izkopal jamo, vrnil k njej, je videl, da je nekdo segel v njegovo zalogo, in ker so stopinje razkrivale, da je bil plenilec Anglež, je šel h kolonistom in zahteval pravico. Zadevo bi bilo mogoče poravnati, če bi Indijancu dali za peni drobnarij, toda ker je bil prekršen moralni zakon, so puritanci menili, da mora tat trpeti kazen.

Sklicali so sodišče in nekdo je predlagal, naj krivcu, ker je mlad, krepak in koristen za kolonijo, slečejo obleko ter vanjo oblečejo tkalca, priklenjenega na posteljo, ki bi ga nato namesto njega obesili pred očmi užaljenih divjakov. O tem predlogu so resno razpravljali. Vendar so se bali, da bi se Indijanci, če bi izvedeli resnico o usmrtitvi, naučili škodljive lekcije iz prevarantstva, zato so sklenili kaznovati pravega prestopnika. Ta je mislil, da se šalijo, in se je pustil zvezati, čeprav bi lahko pred tem »počistil« sodno dvorano; še preden pa se je zares zavedel namere svojih sodnikov, je že brcal v prazno.

Butler v »Hudibrasu« navaja to zgodbo, vendar prestopek prikaže kot hujši: »Ta vrli brat je v času miru ubil Indijanca, ne iz zlobe, temveč zgolj iz gorečnosti, ker je bil nevernik. Mogočni Tottipotimoy je k našim starešinam poslal odposlanca, ki se je bridko pritožil zaradi kršitve zavezništva.«

Toda puritanci so ob misli, da je prestopnik učitelj in čevljar, »sklenili, da mu prizanesejo; da pa bi tudi Indijancu Hoghan Moghanu zagotovili nepristransko pravico, so namesto njega obesili starega tkalca, priklenjenega na posteljo.«

Celotna zgodba je zavita v meglo in bralec lahko sprejme tisto različico, ki mu bolj ugaja.