Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo, in tako dalje. Živel je sin mogočnega bojarja, ki se je, potem ko je prepotoval svet in pretaknil vse njegove kotičke, vračal na svoje posestvo. Ko je šel čez konopljišče, je zagledal tri dekleta, ki so obdelovala konopljo. Hodil je svojo pot in se ni menil za njihovo govorjenje. Tedaj pa so mu prišle na ušesa besede, ki so ga zdramile iz zamišljenosti. Obrnil se je k dekletom in jih vprašal: »Kaj ste rekle, dekleta?« »Če bi me vzel bojarjev sin, ki gre tod mimo, bi z enim vretenom oblekla ves njegov dvor,« je rekla najstarejša. »Če bi mene vzel bojarjev sin, ki gre tod mimo, bi z enim hlebcem nasitila ves njegov dvor,« je rekla srednja. »Če bi mene vzel bojarjev sin, ki gre tod mimo, bi mu rodila dva otročiča, vsa iz čistega zlata,« je rekla najmlajša. Ko so mu dekleta ponovila, kaj so govorila, je obstal in se zamislil: kaj neki naj bi to pomenilo? Še malo je pomišljal, nato pa rekel najmlajši: »Dekle, tvoje besede so mi ljubše kakor besede tvojih sester. Če hočeš z menoj, te vzamem za ženo, le da držiš besedo.« In kako dekle ne bi hotelo! Saj je bil fant kakor jelka, postaven in prikupen, da malo takih. Zardela je kakor potonika, še nekoliko premišljevala, potem pa mu podala roko in rekla:
»Prav, pa naj bo s srečo! Če si mi usojen, ne uideš ti meni ne jaz tebi, pa če bi se nama kdove kdo postavil počez na pot.« Bojarjev sin je vzel dekle s seboj in jo odpeljal na svoje posestvo. Tam je imel palačo, kakršne še nikoli ni videla. Poročila sta se in pripravila svatbo, o kateri je šel glas čez devet dežel, ter opravila vse, kar je bilo treba za njuno zakonsko življenje. Ni minilo dolgo, ko je mlada žena zanosila, kakor pač ženske zanosijo. Ko je bojarjev sin to izvedel, se od veselja ni vedel kam dati in je pri priči ukazal izdelati zibelko iz same svile, da bi vanjo položili otroka. Ko je pripeljal ženo domov, ji je bil za strežnico dodelil hčer neke stare ciganke, ki se je s svojim šotorom potikala po bojarjevem dvorišču in živela od miloščine služabnikov. Komaj je prekleta vrana zagledala mlado ženo, že so se ji porodile hudobne misli. Ko je prišla porodna ura, bojarjevega sina ni bilo doma, ker je odšel po svojih opravkih. Gospodinja je poslala ciganko po babico. Ta je pripeljala svojo mater. Brž ko je starka prišla, je rekla: »Milostljiva gospa, te vaše ljube očke! Pri nas je navada, da gre gospa, ko mora roditi, na podstrešje, babica pa stoji s sitom pod podstrešno odprtino in prestreže otroka.« Gospa ji je odgovorila: »Prav, babica; če je pri vas taka navada, pa storimo tako.« Uboga reva je bila tako nedolžna, da ji še na misel ni prišlo, da se za tem skriva nadvse podla zvijača. Vedela je, da je čistega srca. Vsem je delala dobro. Zato ni pričakovala, da bi kdo do nje gojil še tako bežno senco zlih misli. Verjela ji je. Povzpela se je na podstrešje in, kakor je bila obljubila, rodila dva otročiča, vsa iz čistega zlata, naravnost v sito, ki ga je ciganka držala pod odprtino. Ko je strupena vrana zagledala tako lepa otroka, je začela tuhtati, kako naj očrni svojo gospo. Pri priči je odnesla otročiča in ju zakopala v kup gnoja pri hlevu, nato pa vzela dva mladiča psici, ki je bila pred kratkim skotila, in ju pokazala gospodinji z besedami: »Poglejte, gospa, kaj ste rodili!« »Kako bi bilo to mogoče?« ji je odvrnila gospa. In umazana vrana se je začela prepirati z njo: da je res, pa da ni res. Medtem se je vrnil bojarjev sin. Ciganka mu je stekla naproti, mu pokazala sito s psičkoma in rekla: »Poglejte, kakšen zarod vam je povila žena, ki ste si jo izbrali! Še sreča, da vam je Bog dal misel, da ji dodelite tako zvesto služabnico, kakršna sem jaz; sicer bi vas kdove kako preslepila in se vam smejala za hrbtom.« Ko je bojarjev sin videl takšno sramoto, se je razjezil in je ženo kaznoval tako, da si je za ženo vzel ciganko, njo pa naredil za služkinjo. Uboga žena je dobro vedela, kako velika krivica se ji godi, a ker ni mogla ničesar storiti, je molčala in trpela v upanju, da se je bo Bog usmilil in bo nekega dne razodel njeno nedolžnost. Minilo je še nekaj časa in glej čudo: iz gnoja, v katerem sta bila zakopana otroka, sta pognali dve jablani. Njuno lubje je bilo prevlečeno z zlatom in je svetilo kakor beli dan, tudi kadar je bila noč črna kot v rogu. V enem dnevu sta zrasli toliko, kolikor druga drevesa v letu, in kmalu sta bili veliki. Ciganka, ki je dobro vedela, kakšno hudobijo je storila, se je ob pogledu na čudoviti jablani prestrašila in rekla svojemu možu, očetu otrok, ki ju je pokopala: »Veš, nekaj mi pravi, naj te prosim, da posekaš tisti jablani ob hlevu in iz vsake narediš po eno desko za posteljo, saj nama jih tako nekaj manjka.« »Ženska,« je odgovoril bojarjev sin, »kako naj posekava tako krasni jablani? Mar ne vidiš, da sta pravljični? Kdo še ima takšni drevesi?« »Naj bo, kakor hočeš, meni je pač prišlo na misel, da ju posekaj. Če ju ne boš, ne bom več jedla s teboj kruha in soli z istega krožnika.« Ker se je ni mogel otresti, je bojarjev sin ukazal posekati jablani. Iz njiju so naredili deski, ju položili v posteljo in zvečer sta legla nanju. Ponoči je ciganka zaslišala, kako se deski pogovarjata. »Sestrica,« je rekla ena, kajti otroka sta bila deček in deklica, »sestrica, ti je težko?« »Težko,« je odgovorila deklica, »ker leži ciganka na meni. Kaj pa tebi, je tebi težko?« »Meni ni težko,« je rekel deček, »ker na meni leži oče.« Ko je ciganka spoznala, da jo bodo besede desk pogubile, če jih bo slišal bojarjev sin, do jutra ni več zatisnila očesa. »Mož,« je rekla prekleta vrana, brž ko se je zdanilo, »razsekaj deski, ki si ju včeraj položil v posteljo, zakaj ponoči so me mučile strašne sanje.« »Ženska,« ji je odvrnil, »kako naj razsekava tako lepi deski?« »To me nič ne briga. Če ju ne razsekaš, se grem vreč v prepad.« Da bi imel mir pred njenim jezikom, je bojarjev sin ukazal deski razsekati na drobne trske. Hudobnica je zamašila vse špranje v hiši in vrgla les v ogenj, da je zgorel. Vendar sta se dve iskrici izmuznili skozi dimnik in padli na vrt. Na kraju, kamor sta padli, sta pri priči pognali dve stebelci bazilike. Bojar je imel jagenjčka, ki je rasel na njegovem dvorišču; ta je ušel na vrt, popasel baziliko in njegova volna se je nemudoma pozlatila. Tako lep je postal, da na svetu ni bilo najti drugega jagnjeta, ki bi se moglo kosati z njim. Ciganka je skoraj počila od jeze, ko ga je zagledala, saj je vedela, da zanjo v tem ni nič dobrega. Čez nekaj časa je ujela moža pri dobri volji in mu rekla: »Kako rada bi jedla meso našega jagenjčka!« »Na kaj takega še pomisli ne,« ji je odvrnil bojarjev sin, »saj mi je jagenjček pri srcu.«
Ko je ciganka videla, da ji tokrat besede nič ne zaležejo, se je zatekla k zvijači. Naredila se je bolno. Ves teden je z ječanjem mučila svojega moža. Neko noč se je pretvarjala, da se je sunkoma zdramila iz spanja; ko jo je mož vprašal, kaj se ji je zgodilo, mu je odgovorila: »Sanjalo se mi je, da je prišla zagovornica in mi rekla, naj te prosim, da zakolješ našega jagenjčka, če hočem ozdraveti, in naj pojem njegovo drobovino.« »Daj no, žena,« ji je odvrnil, »kaj vendar govoriš! Kdo je že videl tako lepo jagnje? Kako naj ga zakoljemo? Raje pokličimo vse zdravilce, da ti dajo zdravila in te pozdravijo.« »To je moje zdravilo,« mu je odvrnila. »Če nočeš zaklati jagenjčka, pomeni, da hočeš mojo smrt.« Ker mu ni preostalo drugega, je bojarjev sin ukazal zaklati jagenjčka in ga poslati v kuhinjo, da ga pripravijo. Strupenjača je takoj odšla tja in uredila vse potrebno, da od njega ne bi ostalo nič. Čreva je poslala k potoku po svoji zaupnici, da bi jih oprala. Pred tem je preštela celo najmanjše črevce in ji zagrozila, da bo plačala z glavo, če se izgubi en sam košček. Ko je starkina zaupnica pri potoku spirala čreva, pa se ji je nevede odtrgal konec. Od strahu ga je spustila po vodi. Nato se je vrnila domov, prinesla vsa čreva in jih spet oddala po številu. Naslednjega dne je šla bojarjeva nekdanja žena k potoku z vedrom po vodo. Pogledala je nizvodno in tam na bregu zagledala otročiča, ki sta se igrala z zlatima jabolkoma, da se je zemlja svetila od njiju. Do večera je ostala tam in ju hrepeneče gledala, saj se ji je zdelo, da bi utegnila biti njena otroka. Ko se je vrnila domov, jo je hudobna vrana začela pretepati. Ona pa je rekla: »Nikar me več ne tepite, gospa; kar so videle moje oči, bi lahko gledali ves teden, pa se ne bi nagledali.« Ko je ciganka to slišala, je šla še sama pogledat in res je tudi ona obstala pred otrokoma. Kako naj bi se človek sploh domislil oditi, ko je gledal takšno nezaslišano lepoto? Otroka sta se igrala in razposajeno prekopicevala, da je bilo veselje živeti in ju opazovati. Hudobnica je kakor okamenela strmela vanju. Tedaj je prišla njuna mati in jo zdramila iz zamaknjenosti: »Vidite, gospa, mar vam nisem rekla, da se takšne lepote ne morete nagledati, pa če bi jo gledali kdove kako dolgo?« Prekletnica jima je takoj začela streči po življenju in kovati načrte, kako bi ju pogubila. Medtem je prihajalo vse več ljudi, da bi si ju ogledali. Med gledalci je bila tudi neka stara žena, bolj preudarna od drugih. Ker si je zaželela, da bi otroka imela za svoja, je šla domov in prinesla majhno preslico in paličico. Z njima je stopila na rečni breg, pokazala otrokoma ti reči in ju poklicala z milim glasom. Brž ko sta otroka zagledala predmeta, sta planila k njima: deklica je zgrabila preslico, deček pa palico. Starka ju je vzela s seboj, ju oblekla v cunje in odpeljala domov. Kmalu zatem je bojar sklical prejo ter povabil vse vaške fante in dekleta, da bi nizali bisere. Prišla je tudi starka s svojima otrokoma. Tam, kjer so se vsi zbrali, kramljali o tem in onem ter si pripovedovali šale in uganke, je sedel tudi bojarjev sin. Tistega dne je bil dobre volje in je rekel: »Veste kaj, otroci! Namesto da klepetate in zbijate vsakršne šale, naj vsak pove svojo pravljico.« Vsi so v en glas pritrdili bojarjevemu predlogu. In so pripovedovali, eden to, drugi ono, dokler ni prišla vrsta na starkina otroka, da tudi onadva povesta svojo pravljico. Toda bila sta plaha, kakor ju je bil Bog ustvaril, in sta odgovorila: »Kaj naj vam poveva, gospod bojar? Saj ne poznava nobene pravljice.« »No, nikar se zdaj ne izmikajta. Povejta še vidva, kar pač znata.« Tedaj je deček začel: »Nekoč so bila tri dekleta, ki so delala na konopljišču, nizajte bisere; in mimo je prišel sin mogočnega bojarja, nizajte bisere. Najstarejša je rekla: Če bi me bojarjev sin vzel za ženo, bi z enim vretenom oblekla ves njegov dvor, nizajte bisere. Srednja je rekla: Če bi me bojarjev sin, ki gre tod mimo, vzel za ženo, bi z enim hlebcem nasitila ves njegov dvor, nizajte bisere. Tudi najmlajša je rekla: Če bi me ta bojarjev sin vzel za ženo, bi mu rodila dva otročiča, vsa iz čistega zlata, nizajte bisere. Bojarjev sin je vzel za ženo najmlajšo in ji, ko jo je pripeljal domov, dodelil cigankino hčer za služabnico.« Ko je prekleta ciganka slišala začetek take pravljice, je začela govoriti: »Ogorek in oglje žareče, molči, fant, nič več besede!« Bojar pa je rekel: »Oglje in ogorek žareč, povej, fant, povej še več!« Deček je nadaljeval: »Minilo je nekaj časa in bojarjeva žena je zanosila. Ko je napočila porodna ura, bojarja ni bilo doma. Njegova žena je poslala ciganko po babico, ta pa je pripeljala svojo mater, nizajte bisere. Brž ko je njena stara mati prišla, je rekla, da je pri njih navada, da gre gospa rodit na podstrešje, babica pa stoji pod odprtino s sitom. Gospa ji je verjela. Šla je na podstrešje in rodila dva otročiča, vsa iz čistega zlata, nizajte bisere. Ko je vrana zagledala to čudo, je otročiča odnesla in zakopala v gnoj pri hlevu, v sito pa položila dva pravkar skotena psička. Ta je pokazala bojarju in mu rekla, da mu je žena rodila takšen zarod, nizajte bisere. Bojar se je razjezil na ženo in jo kaznoval tako, da jo je naredil za cigankino služkinjo, ciganko pa vzel za ženo. Iz gnoja sta zrasli dve jablani z zlatim lubjem. Ko ju je ciganka zagledala, je toliko časa priganjala bojarja, da ju je posekal in dal iz njiju narediti deski za posteljo. Ko sta ponoči legla, je deska pod bojarjem rekla: Sestrica, ti je težko? Težko, ker je ciganka na meni; kaj pa tebi, je tebi težko? Meni ni težko, ker na meni leži oče. Nizajte bisere.« Ciganka mu je spet segla v besedo: »Ogorek in oglje žareče, molči, fant, nič več besede!« Pa se je oglasil tudi bojar in rekel: »Oglje in ogorek žareč, povej, fant, povej še več!« Deček je nadaljeval: »Tedaj je hudobnica, ki je slišala, kaj sta govorili deski, tako vztrajno silila v moža, da ju je nazadnje razsekal. Zdrobila ju je v trske in vrgla v ogenj. Dve iskrici sta švignili skozi dimnik in padli na vrt. Iz teh iskric sta pognali dve stebelci bazilike. Bojar je imel jagenjčka; ta je ušel na vrt in popasel baziliko. Pri priči se mu je volna pozlatila, nizajte bisere. Ko je vrana videla to čudo, se je naredila bolno in prosila moža, naj ji zakolje jagenjčka, češ da bo ozdravela, če bo jedla njegovo meso. On se je upiral. Ona je vztrajala. In ker mu je s svojim neprestanim godrnjanjem pila kri, je nazadnje ukazal, naj ga zakoljejo, nizajte bisere. Ciganka je poslala svojo zaupnico k reki, da opere jagnjetova čreva; da ne bi izginilo niti najmanjše črevce, jih je prej preštela. Med pranjem se je zaupnici odtrgal košček in spustila ga je po reki. Ustavil se je na produ in iz njega sva prišla midva, nizajte bisere.« In glej čudo! Biseri so se nizali sami od sebe, ne da bi se jih otroka dotaknila. Prekleta ciganka je kar naprej ponavljala, saj je videla, kam vse to pelje: »Ogorek in oglje žareče, molči, fant, nič več besede!« Bojarju pa se je ob dečkovih besedah srce vse bolj vedrilo in ga je spodbujal: »Oglje in ogorek žareč, povej, fant, povej še več!« »Od tam naju je vzela neka starka in naju odpeljala domov, kjer naju vzgaja kakor svoja otroka. Bojar, gospodar tega posestva, je sklical prejo, pa sva prišla še midva, in glejte naju, prav takšna, kakršna naju je rodila mati. Nizajte bisere.« Vsi navzoči so z odprtimi očmi strmeli v otroka, ki je pripovedoval pravljico, in komaj verjeli temu, kar so slišala njihova ušesa. Deček pa je svojo pravljico sklenil z besedami: »Če ne verjamete, poglejte in se prepričajte!« V hipu sta slekla umazane cunje in zasijala tako močno, da nihče ni mogel gledati vanju. Oče je nemudoma planil k njima, ju objel in začutil, kako se mu privijata k srcu; tedaj je spoznal, da sta to njegova otroka. Prišla je tudi njuna mati, ki je za njima pretočila solze, debele kakor pest, in ju še sama stisnila v objem. Jokali so od veselja, ker jih je Bog spet združil, in njihova sreča je bila kakor angelsko radovanje. Bojar pa je, ves zagrenjen zaradi cigankine prevare in zvijačnosti, ukazal pripeljati iz črede dva neukročena žrebca. Nato je ciganko skupaj z vrečo orehov privezal konjema za repa in ju pognal po svetu; kamor je padel oreh, je padel tudi kos njenega telesa, dokler od nje ni ostal niti prah. Jaz pa sem zajahal sedlo in tako dalje.
Izvirnik
fostil o data ca nici o data, etc. A fostil o data un feciorti de hoerfi mare, dupa ce cutreerase terile, resbatendif prin tote unghiurile, se intorcea la mo0a sa. Si trecende printr'o canepiste, vequ trel fete ce munceail la canepa. E1u isi cauta de drumfi in treha lui, lard sa is aminte la cele ce totil si,uneati fetele. Gaud a junse la urechile lui nisce vorhe trezi, cad era dusil pe gOnduri. Se IntOrse la fete le intreba Ce ati disc, fetelor ? De- m'arit lua pe mine feciorulii ela de boeru ce trece p'aci, efi imbraca curtea cu un fus, disc fata cea man mare. De m'arti lua pe mine feciorul ela de Boer ce trece p'aci, satura curtea cu o pita, Oise fata cea De m'arn lua pe mine feciorulii ela de boeru ce trece p'aci, face doi feti-logoferi cu totulti si cu totule de aura, dlise fata cea mica. Dura ce ii spusera fetele ce clisesera, elu statu de se socoti gbndinclu-se: me, ca ce sa fie asta Apoi dupa ce se man resgandi, Oise fetei celei midi : Fetico, mie Imi placu vorbele tale mai mutt de cat ale suroriloru tale. Daca vrei sa ntergi cu mine, ell to iau de sotie, numai sa-ti pi cuventuiu. Si cum sa nu fi voit fata ; caci era unit bradil de flecati, chipe0 §i dragala9, nu gluma. Fata ro,i la fala ca un bujoru ; apoi, dui a ce man statu nitelii la chibzuri, intinse maim si H disc : 5i ce-le 5i eu i-a5u eu l-a51 1 -art mijlocie.
Ai, sä fie de bine. Daca to vei fi orandulu ineu, nu scapii eu de tine, Inc! to de mine, macaru de s'aru pune nu sciii tine si cruci01 si curmecli01. Feciorulit de boerii lua fata 0 se duse cu densa la mo0ile lui. Acolo avea elu nisce palaturi cum nu mai vecluse ea. Se cununara, facendil o nunta de se dusese vestea 'elite taxi, si facura totil ce trebuia pentru rostulii casatoriel ion, Nu trecu multn si fata ratline grea Si ea ca tots lumea. Cand aucli feciorulii de hoer una Ca asta, nu mai putu de bucurie, si porunci numai de tabu sa-i faca unit loganu 11Urnai de matase, in care sail pue copii. Feciorulii de boerii, dud i0 aduse acasa nevasta, ii Bete, pentru trebuintele el, o fata a unel bahnite de tiganca ce-.0 tinea chicle prin curtea boerului cu ce se induraii staranii. Procleta de ciora cumii veclu fata, II puce gandil reu. Card :sosi cosulu nascerei, fiulti de boerii nu era acasa, ci dusii intr'ale sale. Deanna easel trimise pe tiganca sa aduca o mdse. Ea aduse pe muma-sa. Acosta, cum veni, II clise : Milostiva nostra Domna, mancati-a0 ochiFwil. La nol p'aci este obiceia ca Domnele cand are sa nasca, sä se sue in podia si mop sa stea cu ciurulu la 1,ia podului, sa faca. Domna ii respunse : Bine, bunico ; data aca ye este obiceiul p'aci, aca sa facemit Ea, biet, nevinovata 'An era, Did prin gandii nu-i plesnea ca intru acesta era o viclenie din cele mai spurcate. Ea se scia curata la inima. Facuse tutuloril bine. Nu se qtepta, deci, ca cine-va sä aiba nici macar o umbra de cugete pangarite pentru densa. Ea creclu. Si suindu-se in podii, facu, cum clisese, doi feti- Ingofeti cu totului totului de auril, in ciurulii pe care ilia tinea tiganca la gura rodului. Cum veciu copilasii ap de fru- -moGi, gnperita de ciora, cesa faca ca sa ponosesca pe Domna .sa ? se duse numai do dbu ci ingropa copilnii in baligarida in ci asa
de la grajda si luandil dot catei de la o catea ce falase de curand, ii arata clOnanei sale dicendu-i: Eta, stapana, ce facug Dumneata. Cum se pole una ca asta ? ii respunse dOmna. Si 'Angara de ciora incepu a se ciorovoi cu Deanna sa. Ba, c'o fi; ba, ca n'o fi. lntre acestea eta ca sosi §i fiulit de boerii. Tiganca ii esi lnainte, §i aratandu-I ciurula Cu cateii, ii ;Use : Eta ce pricopsela iti facu nevasta ce alesil. Bine ca dat Dumneclea in &Ida sa-i aduci o credinciosa ca mine, care sa fie pe langa dansa, del altminteri, tine scie cum era sa te imbrobodesca si salt ri4a de dumneta. Se manic fluid de boera sand veclu o ast-fel de batjocura si ca sa o pedepsesca, luta de- sotie pe tiganca; era pe fosta. lui nevasta o facu slujnica. Biata femee, v6;lu bine nedreptatea ce i se Wu ; dud n.eavenda Incotro, then si rabda cu nadejclea in Dumnedea ea-a va reversa mila luI asupra ei, §i va da, odata, °data, la ivela nevinovalla sa. Si mai trecenda cats -va vreme, eta mare, ca rasari, din baligarulu unde fusesera Ingropati copiii, doui meri. Coja acestora men era suflata cu aura, de lucea ca clioa, cand nOptea era intunerica besna. Ei cresceaa intr'o di ca inteunit anii, si dupa putinit se fa'cura marl Tiganca, care scia blestematia ce Meuse se temu, v6clenda frumusetea merilorii, si clise barbatului ei, tatala 1.441 de densa : Me, mie mi-a venita a§a sa te indemnit a taia merit eia ce crescil grajda, §i din ei sa fact, din dot', doe scanduri la patil, ca totil ne lipsesce cite -va scanduri. Bine, fa, respunse that de boera, cum sa taemii not a mandrete de meri ? Nu vecli, tu, ca sunt de poveste? Gine mai are asemenea meri? Fie ; mie mi-a venitit aga, ca sa-i tai; ca tu de nu-1vet taia, ea nu mat manancii paine si sane cu tine pe unit talent. ti-a copiilore, langA. 11-al
Si neputendu-se cortorosi de ddnsa, Fiulu de boerti puse de taie merii si fa'cu dinteensii scanduri, le puse la patu si se culcard pe densele. Peste nOpte tiganca audi cum vorbia scandurile. Dado, dicea una, cad' copii erau unit baiatii si o fata, dado, dise baiatul, greti ti-e tie? Greti, respunse fata, caci este 'Agana pe mine. Dara tie, greu 41 este ? Mie nu-ml este greu dise baiatulti, ca este tata pe mine. Cum pricepu tiganca ca vorbele scandurilorii o vora du ce la perdare, de le va audi Fiulti de boeril, nu mai dete nici picu de somnii in genele el' pang dimineta. Barbate, ii dise blesternata de cloroipina, cum se lumina de (Pa, sä tai scandurile alea ce pusti eri la patti ; cad amu visat.0 nisce vise unite asta nopte. Bine fa, II respunse elu, cumil sa taiemti ale scanduri asa de frumose? Eu nu sciti ; to data nu le ye! -Ulla, eti me dual si me dau de ripa. Ca sa scape de cara ei, Fiulif de boerti puse de taie scan durile, facendu-le tandari marunte. Eara spurcata astupa tote gaurelele "asei si puse scandurile pe focti de arser a Totusi doue scanteiore, se strecurara pe cos si picara in gradina. In loculu unde cadura aceste scantel, rasari indata doe steble de busuioc. Boierulu avea unu mieluselu ce crescea si eltt prin curtea lui ; acesta scapandtt in gradina, maraca busuioculti, si indata i se auri lana. Si asa de frumosii se fdcu mielulii, in catil nu se mai gasea pe lume unit altulii asa de frumosii ca acesta. Crapa fierea inteansa de necazti nand vedu_ cad tiganca pricepu ca acesta nu era lucru curate pentru (Masa. Si dupa ce ma! trecu catinica vrerne; dise barbatului ei, cand it vedu cu voe bung. Cum asi mai manta came din mielulti ela alu nostru Niel sa to gandescI la una ca asta, ca mie mi-este dragd ii respunse Fiulu de boeril. le-amii mielulti;
Vedu tiganca ca de astA data nu i se prinde vorba, o intOrse la vi clenie. Se facu bolnava. U septemana incheiata isT chinui barbatulil cu gemetele el. Inteo nopte se facu ca rasare din somnit ; si data o intreba barbatu-seu, ca ce i s'a intAmplatti, ea it respunse : Arai visatu ca unde venise o descantatoresca si uncle imi dicea ca data voil BA me facti sanatosa, sa ceru de la tine sa tai mielul6 ela alu nostru mancamit drobulu. Fugl d'acolo, lievasta.ii respunse ell ce stal tu de vorbesci Unde s'a mai vedutii pe lume unit mielu asa de frumosti. ? Cum sa -lit taemu ? Mai bine sä aducemu pe top vracii dea lecuri care sa te faca sanatosa. Leculti meu esta este, ii mai dise ea. Daca nu vei sa tai mielulu, intelegl ca tu vei sa moru ea. Si neavend6 incotro, Fiulii de boerii puse de taie mielulu dete la bucatorie gatesca. Gasperita se duse indata in bucatarie si puse la tale ce sa se faca cu mielulu, ca sa nu mai rarnae nimicu din ell. Trimise matele la pirau, cu o credinciosa d'ale el, sa le spele, dupa ce numera pins si cell mai mica matisoru, si-i spuse ca va plati cu capultt ei de va perde vr'unu crainpeitt din ele. CredinciOsa bahnitei spalandu-le la f irau, nu sciu cum facu, si rupse unil capataiii. De frica ilu dete pe garla. Dupd aceea se intorse acasa, aduse tote matele si le dete iarasi in numerii. A. doua di ducendu-se fosta sotie a boierului la pirau cu cofa aduca apa; se una la vale pe riu si vedu acolo pe unit dambil doT copilasi jucandu-ae cu doue mere de auru, de lucea pamentulA, si remase acolo pinA sera uitandu-se cu jindA la densii, caci el if da in gandu ca p6te sa fie copil d ensei. /ntorcandu-se acasa, o lua spurcata de cioroica la bataf Dal% ea clise : Nu mai me bate, stepana, ca ce-mi vedura oath., o septemand sa te totu uiti, si totu nu te indestulezi. Daca audi asa, se duse si cioreica, si in adever ca si si sa-i sa -ti sa si-la st-la
ea se uitase acolo privindil la copilni. Si cum .1-aru aduce arninte ore a se departa, rand venea aca frumusete ne mai audita ? Se jucau copii i se sbeguiaii, de-ti era draga lumea sa privesci la det*1. /ntepenise impelitata, sgaindu-se cu ochii acolo. Si venindu mama copiiloril §i tredind-o din biumacela in care caduse : Vedi, stapand, nu -ti spunearnu eu ca nu to poti indestula de o asa frumusete, de te-ai uita nu sciu catil? Procleia le puse gandu reit, totu planuia cum ar face ca sa-1 rdpue. Inteacestea venea lumea dupa lume de se luta la densii. Dintre toti privitoril o baba betrana, mai priceputd, dorindii si ea sa-1 alba de fetii ei, ducendu-se acasa, aduse cu (Musa o furca mica si unu toiagelu. Cu acestea se dnse in marginea riului si aratandu-le aceste unelte, ii strigard cu unu grain Cum v6dura copii aceste lucruri, °data se repedira la densele ; si fata puse mana pe lured, era bdiatulit pe toiagu. Litandu-I baba cu sine, ii imbraca cu nisce sdrente si ii duse acasa la (Musa. Nu trecu multi% dupa acesta, si boerulii facu claca, adunandti pe toti copiii §i fetele din satu ca sa insire margaritare. Se duse si baba cu copiii ei. Acolo, la sedatore, uncle se strauserd toti de vorbea la vercli §i uscate, spuindti la glume si la ghicitori, sta Fectorulti de boeru. Elti se intamplase in acea di sa fie cu voe bung, §i dise : Sciti ce ? copii ! De catu sa flecdriti la glume la eke nagode tote, mai bine spuneti-ve fie care basmulit seu. Tort intr'o glasuire, prilmira de buna cugetarea Boerului. Si spusera unii, una ; altil, alta ; pina ce veni si randulu babel, ca spue §i ei basmulu lout. Dara ei sfiiciog cum it lasase pe ei Dumnedeti, respunsera : Apoi de Boerule, not ce sa spunemu.? ca nu scimu n:ci unu basmu. si duiosu. si copiilora si sa -ti
De! nu ye mai fandositi acum. Spuneti si yoi, ia, ce y'ett pricepe. Atunci baiatuln incepu : A fostil o data trel fete cari munceati in cauepisce, insiete margaritari; si trecendit p'acolo un Fedora de boern mare, insiete margaritari. «Fata cea mai mare dise : De m'arn lua pe mine de sotie, Fec1orulti ela de boerii. en' 1-asn i nbraca curtea cu unit fusit, insri'te margaritari. «Fata cea mijlocie dise : De m'arn lua pe mine de sotie Fecioruld ela de boeru ce trece p'aci, eu i-asu satura curtea cu o pita. insirate margaritari. «Fata cea mai mica dise si ea : De m'aru lua pe mine de sotie Feciorulii eta de boerii, en i-asit face doi fete-log,ofet e CJ totuld si cu totultit de aura. insirate margaritari. «Fectoruln de boerti lua de sotie pe fata cea mai mica, si data o duse acasa, II dete spre slujba pe fata unei tigance.D Afurisita de tiganca cum audi inceputulit unui astii-felu de basmu, prinse a dice : Unit tdciune, $'unti carbune, Taci, Mete, nu mai spune. Eara boerulit dise si elu : Unit carbune, 5'untit taciune, Spune, Mete, spune. Baetul erasi incepu : «Mai trecu ce mai trecu si sotia boerului remase grea. Gaud fu la cesuld nascerii, boerulii nit era acasa. Sofia lui trimise pe ligancti sa-1 aduca o mose ; si ea aduse pe ma-sa Insiete margAritari. «Bahnita de ma-sa data veni dise ca pe la (Masa p'acolea este obiceiulit ca dOnmele cand nascit, sa se sue in podu si mOsa sa stea la urea podultd cu ciuruln. Domna credu. Se a
urca in polo §i nescu doi feti-logofetel cu totului, cu totulul aura. insiete margaritari. aCioroica cum veclu minunea asta, se duse de ingropa copilasii baligarulit de la grajdu, §i puse in ciurti doi cater tali de curandft, pe care ii areta boerului, spuindu-I ca astafela de odrasle I-a nascutti sotia. Insiete margaritari. aBoerulti se manie pe sotia sa, si o pedepsi, facend-o slujnica tigancei, era pe tiganca o lug de sotie. Din baligarti crescu doi meet cu coja de aura. Tiganca cum Ii veclu, se tinu de cara boerului ca tae §i faca scanduri de pat. Peste nepte cand se culcarg, scandura de sub boere clise : Dado, greti tie Greti, ca este Laguna pe mine ; darg tie greft ti-e ? Mie nu-mi este greft, ca este tata pe mine. In§irle marggritari.v Tiganca erg sari cu vorba : Unti taciune, S'unu cArbune, Tadi, Mete, nu mai spune. Darg si Doerulft sari, si clise si elu : Unit taciune, S'unft carbune, Spune, bgete, spune. Baiatulti incepu : a Atunci bahnita, care auclise ce vorbise scandurile, staru cu dinadinsul la barbatu-sea, ping ce taie scandurile. Ea le lacu tandari si le puse pe focti. Doe scanteiere sarira pe co§g Si caclura in grading. Din aceste scanteiere, rgsarirg doe steble de busuioc. Doerulti avea un mielqele ; elu scapg in grading §i manta din acest busuioc. IndatA i se auri lanai mgrgariitari. « Cum vec.lu cioropina acestg minune, se prefacu ca e bolnava si ceru de le barbatu-sea sa-i tae mielule, ca se va insanatqi de va manca din elu. Acesta se impotrivi. Ea sta.rui. Si ca sa scape de gara-mara, cg nu-I mai tacea fleenca, puse de-lii taie. mArgaritari. in fesa-1 sa-1 1.1-e ei Ineiete
Tiganca trimise pe o credinciosa `a el cu matele mielului sA le spele la rill; si ca SA nu lipsesca nici unit matisor, i le dete pe numer. Credinciosa spelendu-le, se rupse unu crampetasii si-1A dete pe riu. El se opri pe un prund, si not esirdmii de acolo. Insir'te margaritarLD Si, o minune ! Margaritarulu se insira de la sine, fall ca copiii se fi pus mana pe densulii. Afurisita de tiganca tote mereu le dicea, cat' vedea ea unde are sa ajunga treba : Un taciune S'un carbune Tad, baete, nu mat spune. Boerul Insa, caruia pare ca i se racorea inima &And audea spusele baetului, ii da ghies, clicendu'i : Un carbune S'un taciune, Spune, baete, spune. tt De acolo ne Ina o baba si ne duse la casa ei, unde ne cresce ca pe copiii el. Boerul i, stApanulit sacestei mosii, Neu o secletire, si veniraniit sl not, si eca-to -ne, refer' cum ne-a nascut maica. margaritarb. Toff ee' de far& ramasesera cu ochii bleojditi la copilulit care spunea basmulA, si pare-ca nu le venea a crede celora ce le au;lea urechile. Atunci bAetul Isi sfirsi basmulu clicend : cc Si data nu credeti, uitati-ve si ye IncredintarLD Si d'odatd se desbrAcara de strentele cele murdare, si remasera strAlucindit de nu putea, niminea sa tie °chit' la el. Taal lorii lush numai de catii se repecli, .si luandu-i In brate veclu case lipescil de inima lui, si atunci II cunoscu ca sunt fit al set. Si viindA si muma lor, care plansese de dAnsii ru lacramile catu pumnulii, iI imbrAtise si densa. Si planserA de bucurie CA ii mat aduna Dumnecleit Ia un locii pre to' si se veselira veselie IngerescA. '1i
Atunci boerulti, amarat de amagirea si inelAciunea tigancei, porunci si aduse din herghelie doi armasari neinvetati. Apoi legs pe tiganca de cOdele cailoril, impreunii cu mill sacti de nuel, si le dete drumulu sa se duca in lume, .i unde cadea nuca, cadea si bucafica, pind ce nu se mai alese nici prafubl de &um. Eara eu incalecaiii p'o ,ea, etc.
