Prevod

Nekoč je mačka v gozdu srečala gospoda lisjaka in ker si je mislila: »Pameten je in zelo izkušen, pa še velik ugled ima v svetu,« ga je prijazno ogovorila. »Dober dan, dragi gospod lisjak, kako se imate? Kako vam gre? Kako se prebijate skozi te drage čase?« Lisjak, ves prevzeten, je mačko premeril od glave do peta in dolgo ni vedel, ali naj ji sploh odgovori. Nazadnje je rekel: »O ti ubogi brkolizec, ti pisani norec, ti sestradanec in lovec na miši, kaj ti vendar pride na misel? Drzneš si spraševati, kako se imam? Kaj si se naučila? Koliko spretnosti obvladaš?« – »Samo eno znam,« je skromno odgovorila mačka. »Kakšna spretnost pa je to?« je vprašal lisjak. »Kadar me zasledujejo psi, lahko skočim na drevo in se rešim.« – »Je to vse?« je rekel lisjak. »Jaz obvladam sto spretnosti, povrhu pa imam še polno vrečo zvijač. Prav smiliš se mi. Pojdi z menoj, naučil te bom, kako ubežati psom.« Medtem je prišel mimo lovec s štirimi psi. Mačka je urno skočila na drevo in se namestila v vrhu, kjer so jo veje in listje povsem skrili. »Odvežite vrečo, gospod lisjak, odvežite vrečo!« mu je zaklicala mačka, toda psi so ga že zgrabili in ga trdno držali. »Oj, gospod lisjak,« je zaklicala mačka, »z vsemi svojimi stotimi spretnostmi ste obtičali. Ko bi znali splezati sem gor kakor jaz, ne bi bili ob življenje.«