Prevod

Nekoč je živelo dekle, ki je bilo lepo, a leno in malomarno. Kadar bi moralo presti, je bilo tako nejevoljno, da je ob vsakem vozličku v lanu iztrgalo kar cel šop in ga vrglo na tla poleg sebe. Pri njem pa je služila pridna dekla, ki je pobirala zavrženi lan, ga očistila, spredla v tanko nit in si dala iz njega stkati lepo obleko. Za roko lenega dekleta je zaprosil mladenič in bližala se je poroka. Na predporočnem slavju je pridna dekla v svoji lepi obleki veselo poplesavala, nevesta pa je rekla: »Joj, kako to dekle poskakuje v mojih zavrženih ostankih!«

Ženin je to slišal in nevesto vprašal, kaj je hotela s tem reči. Povedala mu je, da ima dekla na sebi obleko iz lanu, ki ga je sama zavrgla. Ko je ženin to slišal ter spoznal nevestino lenobo in pridnost uboge dekle, je nevesto pustil, stopil k dekli in si jo izbral za ženo.