Prevod

V drugi polovici sedemnajstega stoletja so angleški pirati pred Marbleheadom napadli špansko ladjo z bogatim tovorom in ob zavzetju pobili vse na krovu razen prelepe Angležinje, ki je potovala z ladjo. Ponoči so jo odpeljali na obalo in jo pri skalni polici blizu zaliva Oakum Bay surovo umorili. Ker so bili ribiči, ki so živeli v bližini, zdoma na svojih čolnih, si ženske in otroci, ki so jih njeni predirljivi kriki predramili iz spanja, niso upali priskočiti na pomoč. Pirati so jo s čolnom odpeljali malo proč od obale in jo vrgli v morje; ko je priplavala na površje in se oprijela roba čolna, so ji s sabljami sekali po rokah. Slišali so jo vpiti: »Gospod, reši me! Usmiljenje! O, Gospod Jezus, reši me!« Naslednji dan so ljudje na skalah našli njeno iznakaženo truplo in ga pripravili za pokop, pri tem pa z grenkimi kletvami preklinjali zločince, hujše od zveri, ki so zagrešili to grozodejstvo. Pokopali so jo tam, kjer so jo našli, a čeprav so jo izročili zemlji po krščanskih obredih, so se še sto petdeset let ob vsaki obletnici zločina ponavljali njeni kriki in klici na pomoč, tako razločno, da so navdajali z grozo vse, ki so jih slišali — in večina prebivalcev Marbleheada je trdila, da jih je slišala tudi sama.