Prevod

(Le redki objavljajo svoja dela s tisto nezaupljivostjo in bojaznijo, ki bi morali navdajati vsakega razumnega pisatelja.) V drevesnem deblu se je skrival Čuk; in ko je nedaleč mimo šla Krastača, ga je uzrla do polovice. »Hej, vi tam zgoraj, gospod samotar! 5 je zaklicala krastača: Pomolite glavo ven, pa poglejmo, ali ste lepi ali grdi.« — »Nimam se za postavnega mladeniča, ji je odvrnil tisti v duplu; 10 in prav zato si na svetlo komaj upam; a vi, ki nam sredi belega dne razkazujete svojo lepoto, ali ne bi bilo bolje, da bi se skrili 15 v kako drugo luknjo?« O, kako malo nas, piscev, si vzame k srcu ta dobri nasvet! Vse, kar napišemo, objavimo, četudi je slabo; 20 in morda bi bilo bolje, da bi to pokopali; toda gorje, tovariši! Rajši smo Krastače na očeh javnosti kakor Čuki v skrivališču.