Prevod
Nekoč sta živela cesar in cesarica, oba mlada in lepa, vendar nista imela otrok. Nekega dne je prišel k cesarju črnec in mu rekel: »Živel, presvetli cesar! Slišal sem, da cesarica ne more imeti otrok, pa sem prinesel zeli, ki naj jih popije, in takoj bo zanosila.« Cesar je vzel zeli in ukazal, naj možu podarijo par cesarskih konj in obleko iz zlata, tako lepo, da je jemala vid. Nato je poklical cesarico in ji dal zeli, naj jih skuha in popije. Cesarica je poklicala kuharico, ji izročila zeli ter povedala, čemu so namenjene. Kuharica ni vedela, kakšno moč imajo, zato jih je pokusila, preden jih je odnesla cesarici. Ni minilo dolgo in cesarica je zanosila. Ko je napočil čas, sta obe rodili vsaka svojega sinka, lepšega od vsega lepega na svetu, in enemu sta dali ime Dafin, drugemu pa Afin. Nekega dne je cesar odšel na vojsko. Sina je pustil za svojega namestnika, mu izročil šop ključev in dejal: »Sin moj, vstopiš lahko v vse sobane, ki jih odpirajo ti ključi, le v tisto, ki se odklepa z zlatim ključem, ne stopi, sicer se ti ne bo dobro godilo.« Komaj je cesar odšel iz mesta, že se je njegov sin podal po sobanah in videl množico prelepih dragih kamnov, vendar ga nobeden ni zamikal. Nazadnje je prišel še do sobane, ki se je odklepala z zlatim ključem. Malo je postal in pomislil na očetovo prepoved, toda radovednost je bila premočna. Vstopil je in zagledal steklen daljnogled. Pogledal je skozenj in uzrl palačo, vso iz čistega zlata, tako bleščečo, da bi prej lahko gledal naravnost v sonce kakor vanjo. V njej je sedela gospa Chiralina, mlado dekle, cvetlica z vrta, lepa kakor vila. Dolgo jo je gledal, nato pa daljnogled položil nazaj na njegovo mesto in odšel iz sobane s solznimi očmi. Kmalu se je cesar zmagoslavno vrnil iz vojne. Toda namesto da bi mu sin prihitel naproti in ga veselo pozdravil, je prišla le cesarica in povedala, da je njun sin bolan. Cesar je takoj spoznal, od kod izvira njegova bolezen. Poklical je vse zdravnike in zdravilke na svetu, a vsi so rekli, da njegov sin ne bo ozdravel, dokler mu ne da za ženo gospe Chiraline. Cesar je pošiljal k njej sla za slom, vendar zaman, kajti njen oče je ni hotel omožiti. Ko je cesarjevič vse to slišal, je sklenil, da jo pojde sam prosit njenega očeta. Vse je povedal svojemu pobratimu in nekega dne sta skupaj odšla ter izginila v daljavi. Hodila sta ves dolg poletni dan do večera in prišla do matere severnega vetra. Potrkala sta na vrata in prednju je stopila zgrbljena starka ter vprašala, kaj iščeta. Odvrnila sta, da prosita za prenočišče do naslednjega dne in da bi rada izvedela, po kateri poti se pride v cesarstvo gospe Chiraline. Starka ju je usmiljeno pogledala in dejala: »Z največjim veseljem bi vaju sprejela v hišo, vendar se bojim, da bo prišel moj sin in vaju oba spremenil v ledeni sveči. Pojdita raje k moji najmlajši sestri; ta vaju bo morda lahko prenočila in vama pokazala pot h gospe Chiralini.« Cesarjevič je s pobratimom krenil naprej in prišel do matere divjega vetra, od tam pa sta odšla še k materi pomladnega vetra. Potrkala sta na vrata in odprla jima je visoka, mlada in lepa žena. Ko je zagledala cesarjeviča, mu je rekla: »Ljubi lepi mladenič, vem, da si se odpravil iskat gospo Chiralino, da bi jo vzel za ženo. Toda brez pomoči mojega sina ne boš mogel priti v njeno cesarstvo. Ostanita tukaj, vendar vaju moram dobro skriti, kajti če moj sin zavoha, da sta pri meni človeka z onega sveta, vaju bo ubil.« Ob teh besedah je trikrat plosknila.
Pri priči je s peči priletela zlata ptica z diamantnim kljunom in smaragdnimi očmi, skrila oba mladeniča pod svoje peruti in se vrnila na peč. Ni minilo dolgo, ko je zašumel blag veter in prinesel vonj vrtnic in rožmarina. Vrata so se sama odprla in v hišo je stopil lep mladenič z dolgimi zlatimi lasmi, srebrnimi perutmi in palico v roki, opleteno z najrazličnejšimi zelmi in cvetlicami. Brž ko je vstopil, je rekel materi: »Mati, diši mi po človeku z onega sveta.« »Morda ti že tako diši, sinko, toda ljudje z onega sveta tu nimajo kaj iskati.« Veter se je pomiril in sedel k mizi. Ko je pojedel skledo sladkega srninega mleka in iz marmornega vrča popil vodo z vonjem vijolic, se je začel pomenkovati z materjo. Ko je videla, da je dobre volje, ga je vprašala: »Sin moj, povej mi, kje je cesarstvo gospe Chiraline in kako bi jo kdo lahko vzel za ženo?« »Težko reč si me vprašala, mati! Pa naj bo. Cesarstvo gospe Chiraline je od tod oddaljeno deset let hoda. Toda to pot je mogoče prepotovati, kot bi si obrisal oči, če gre človek v črni gozd ob reki smole, ki bruha kamenje in ogenj do neba, in zajaha deblo Elelor, s katerim lahko prečka reko. Kdor to sliši in komu pove, naj okameni do kolen. Ko prispe v cesarstvo, mora narediti zlatega jelena in se skriti vanj, da pride v cesaričnino sobano in jo odpelje. Kdor to sliši in komu pove, naj okameni do pasu. Ko jo bo vzel za ženo, bo mati severnega vetra iz zavisti poslala Juda z lepimi srajcami, tanjšimi od pajčevine. Gospa Chiralina bo kupila srajce, in če jih ne bo zmočila z grličinimi solzami, bo umrla, brž ko si jih nadene. Kdor to sliši in komu pove, naj ves okameni.« Medtem ko je veter vse to pripovedoval, je cesarjevič zaspal, kuharicin sin pa je ostal buden in vse slišal. Naslednji dan, ko je veter odšel od doma, je cesarjevič vprašal njegovo mater, ali ji je sin kaj povedal. Ker pa se je bala, da bi okamenela, mu je odvrnila, da ni ničesar izvedela. Tedaj sta se kuharicin sin in cesarjevič odpravila naprej. Hodila sta ves dolg poletni dan do večera, in ko je sonce že zahajalo, sta zaslišala strašen trušč in silovito bučanje, nato pa zagledala veliko reko goreče smole, ki je bruhala kamenje in ogenj visoko v nebo. Cesarjevič se je prestrašil, kuharicin sin pa mu je rekel: »Ničesar se ne boj. Pojdi z menoj v ta gozd in stori, kar ti bom velel.« Sredi gozda je zagledal deblo Elelor. Oba sta ga zajahala, in ko sta ga trikrat ostrogala, se je spremenilo v kočijo z dvanajstimi ognjenimi konji. V hipu se je dvignila vse do divjega vetra in se nato spustila pred vrata palače gospe Chiraline. Ko sta stopila iz nje, se je kočija spet spremenila v deblo, onadva pa sta stala pred palačo iz safirnega kamna s cipresovimi vrati. Pri enem od oken je stala gospa Chiralina, oblečena v zlata oblačila, pretkana z biseri. Ko je zagledala cesarjeviča, jo je prevzela tolikšna ljubezen do njega, da je hudo zbolela in obležala na smrtni postelji. Česa vse ni storil ubogi cesar, da bi jo rešil! A vse je bilo zaman. Nazadnje je prišla neka starka in mu rekla: »Presvetli cesar, še mnogo let življenja ti želim! Če hočeš, da tvoja hči ozdravi, poišči zlatega jelena, ki poje kakor vse ptice, in ga prinesi v hišo samo za tri dni, pa boš videl, kako bo ozdravela.« Cesar je ukazal glasniku, naj to razglasi po vsem cesarstvu. Čez tri dni je kuharicin sin trikrat udaril po deblu in spremenilo se je v prelepega zlatega jelena. Vanj je skril cesarjeviča in se postavil pred palačo. Ko je cesar zagledal jelena, je prišel dol in vprašal kuharicinega sina, ali ga prodaja.
»Ne prodajam ga, temveč ga dajem v najem,« je ponosno odvrnil kuharicin sin. »Prav! Koliko zahtevaš, da mi ga prepustiš samo za tri dni?« »Tisoč zlatnikov.« Pogodila sta se in cesar je odpeljal jelena v sobano gospe Chiraline, sam pa odšel po svojih opravkih. Ko je jelen ostal sam z gospo Chiralino, je zapel pesem, polno takšnega hrepenenja, da bi ob njej zajokala les in kamen. Gospa Chiralina je zaspala, cesarjevič pa je stopil iz jelena, jo poljubil na čelo in se spet skril vanj. Naslednji dan je gospa Chiralina povedala svojim družabnicam, da je že dvakrat sanjala, kako jo je poljubil lep mladenič. Ena od njih, ki je bila bolj prebrisana, ji je svetovala, naj se takoj, ko jelen začne peti, pretvarja, da spi, in naj zgrabi tistega, ki jo bo poljubil, brž ko začuti njegov poljub. Ko je prišla noč, je jelen spet zapel žalostno pesem. Gospa Chiralina se je delala, da spi, in ko jo je lepi mladenič prišel poljubit, ga je objela in rekla: »Zdaj mi ne uideš več, saj sem tako dolgo hrepenela po tebi.« Ljubkovala sta se kakor golobčka, dokler ju ni zalotil dan. Proti poldnevu je prišel cesar s kuharicinim sinom, da bi mu vrnil jelena. Gospa Chiralina je začela jokati in se nikakor ni hotela ločiti od njega. Tedaj ji je kuharicin sin tiho dejal: »Prosi cesarja, naj ti dovoli pospremiti jelena iz mesta. Tam nas čaka kočija z dvanajstimi ognjenimi konji, ki nas bo odpeljala v cesarstvo tvojega ljubega lepega mladeniča.« Gospa Chiralina je prosila cesarja za dovoljenje in ga dobila ter z velikim spremstvom pospremila jelena iz mesta. Tam je Afin trikrat udaril jelena po trebuhu in pri priči se je spremenil v kočijo z dvanajstimi ognjenimi konji. Z eno roko je prijel gospo Chiralino, z drugo Dafina, skočil z njima v kočijo in že so izginili. Potovali so ves dolg poletni dan do večera, kakor potuje beseda v pravljici, ki se od tod naprej plete, prešli na oni svet in prispeli v svojo deželo. Ko je cesar izvedel, da se vrača njegov sin, mu je prišel naproti z množico bojarjev, nato pa ga poročil z gospo Chiralino in priredil cesarsko svatbo, ki je trajala tri dni in tri noči. Nekega dne je gospa Chiralina sedela pri oknu palače in gledala na cesto, ko je mimo prišel Jud s srajcami naprodaj. Poklicala ga je k sebi, kupila dve srajci, tanjši od pajčevine, in si eno nadela. Kmalu je tako hudo zbolela, da je že gledala smrti v oči. Afin je izvedel za cesaričino bolezen in okoli polnoči vstopil v sobano, kjer je spala. Vso jo je poškropil z grličinimi solzami in odšel. Toda stražarji pred vrati so šli k cesarju Dafinu in ga zatožili, da so ga videli poljubljati cesarico. Cesar je ob tej novici vzplamtel od jeze in ukazal, naj Afinu odsekajo glavo. Ko pa so ga pripeljali na morišče, je Afin rekel cesarju: »Bog ti daj še mnogo let, cesar! Za vse svoje pobratimstvo in ljubezen do tebe te prosim, da zbereš vse velike bojarje svojega cesarstva, kajti pred njimi moram povedati nekaj pomembnega. Potem pa lahko ukažeš, naj mi odsekajo glavo.« Cesar je ukazal sklicati cesarski svet, na katerem naj bo navzoča tudi gospa Chiralina. Pripeljali so Afina in cesar mu je rekel: »Govori, malopridnež, povej, kar imaš povedati!« Tedaj je Afin začel: »Nekoč je živel cesarjevič, ki se je zaljubil v cesarjevo hčer z onega sveta. Ker ni mogel živeti brez nje, se je skupaj s svojim pobratimom odpravil na pot, da jo bodisi najde bodisi izgubi glavo v pustinji. Ko sta prekrižarila svet podolgem in počez, sta prišla do matere severnega vetra in jo prosila, naj jima pokaže pot do cesarične, ki sta jo iskala. Mati severnega vetra ju je poslala k materi pomladnega vetra. Ta ju je prenočila in jima obljubila, da bo povprašala svojega sina. Držala je besedo. Ko je sin prišel domov, ga je vprašala in začel ji je pripovedovati takole: cesarstvo gospe Chiraline je od tod oddaljeno deset let hoda, vendar je mogoče to pot opraviti v hipu, če se najde kdo, ki bo odšel v črni gozd ob reki smole, ki bruha kamenje in ogenj do neba. Tam bo našel deblo Elelor in ga zajahal, da prečka reko. Ko bo prispel v cesarstvo, mora deblo spremeniti v zlatega jelena in se skriti vanj, da pride v sobano gospe Chiraline in jo odpelje. Ko jo bo vzel za ženo, bo sestra divjega vetra iz zavisti poslala Juda s srajcami, tanjšimi od pajčevine. Če jih ne bo znal zmočiti z grličinimi solzami, bo njegova žena v treh dneh umrla, ko si jih bo nadela. Ko je veter materi vse to povedal, jo je zavezal s prisego: če komu izda, kar je slišala, naj vsa okameni. Naslednji dan je cesarjevič vprašal vetrovo mater, ali je kaj izvedela od sina. Ker pa se je bala, da bi okamenela, mu je rekla, da ni izvedela ničesar. Toda cesarjevičev pobratim tisto noč ni spal in je vse slišal. Ne da bi mu izdal skrivnost, je šel z njim v črni gozd, kjer sta zajahala deblo in prečkala reko.« Komaj je Afin izgovoril te besede, je okamenel do kolen. Nato je nadaljeval: »Ko sta prišla do palače gospe Chiraline, je pobratim trikrat udaril po deblu in spremenilo se je v zlatega jelena. Vanj je skril cesarjeviča, ki je tako prišel do svoje ljubljene.« Ob teh besedah je Afin okamenel do pasu. Cesar in cesarica sta spoznala njegovo nedolžnost, začela jokati in ga prosila, naj neha pripovedovati. Toda ni hotel, temveč je nadaljeval: »Ko se je cesar poročil z gospo Chiralino, ni minilo dolgo, preden je cesarica od nekega Juda kupila dve srajci. Eno si je nadela in pri priči hudo zbolela. Afin je vedel, od kod izvira njena bolezen, zato je opolnoči vstopil v cesaričino sobano. Našel jo je spečo, jo poškropil z grličinimi solzami in jo rešil smrti.« Komaj je Afin končal pripoved, je ves okamenel. Cesar Dafin in gospa Chiralina sta jokala tri dni in tri noči, nato pa kamnito telo svojega dobrotnika postavila v svojo sobano, da bi se ga vselej spominjala. Čez nekaj časa se jima je rodil otrok. Nekega jutra je cesar Dafin prišel k cesarici in ji povedal, da je sanjal ženo v belih oblačilih, ki mu je rekla: če hoče obuditi svojega okamenelega pobratima, mora zaklati njunega otroka in kamen namazati z njegovo krvjo. Cesarica je povedala, da je imela prav takšne sanje. Tedaj sta se sporazumela, zaklala otroka in poškropila kamen z njegovo krvjo. Kamnito telo se je začelo premikati, nato pa je Afin docela oživel in rekel: »O, kako trdno sem spal!« »O, brat,« je odvrnil cesar, »še dolgo bi spal, ko ne bi zaklala svojega otroka, da sva te poškropila z njegovo krvjo.« Tedaj se je Afin z nožem urezal v prst in pustil, da je njegova kri kapljala na otroka, ki je v hipu oživel. Cesar je od veselja ukazal prirediti veliko slavje po vsej deželi. In jaz sem na sedlo se zavihtel in vam to zgodbo povedel.
Izvirnik
fostil o data unit impAratfi si o imperatesa, amenduoi tineri si frumosi, dar nu fdeeait copii. Intr'o di veni la imperatuld unit arapit huzat dise : Sa traesci laminate imperate l Am auditti ca imperatesa nu face copii si mit adusit huruieni pe care cum le-o bea remane grea. Imperatulti lua huruienile de la arapit si porunci des calf imparateseti si unit ranclit de haine de aurit ce-ti lua vederile de frumusete, apol chema pe imperatesa §i-i dete buruenile sd le ferbd §i sd le bea. Imperatesa ehema pe bucatdresd dete buruenile sä le ferbd, spue de ce trelA suntit. Buedtaresa nesciindu puterea loru, gusts dinteensele si apoi le duse Imperatesel sd le bea. Nu trecu multit timpit la mijlocii si remase grea imperatesa. Era cand veni vremea, ndscura amendoe eate unit cocona,s, mai frumos de catti totf ce este frumosit pe lumea acesta, si le puse flume: unuia Dafin si altuia Afin. Inteo di imperatulit plea la bdtAlie, si lAsandit pe fiul seit in locu-I, ii dete o multime de chef in mans §i-idise : fiule, in toat& casele ce se desebidit cu aceste chef sd intri, era in casa ce se deschide cu cheia de aurfi, sd nu2II calce piciorulu, qici nu va fi binede tine. Cum plea imperatulti din oragt, fiulfi seu intrA prin tote casele §i vedu, o multime de pietre nestimate forte frumOse, dara nu-i plAcu nici una, in cele din urmd ajunse §i la e,asa ce se deschidea cu cheia de autli, statu putinti, se gandi la porunca ce-i dedese tats -seit, dar nerabdarea, infra in Iduntru §i vedu unit °chianti de sticld; se uita prin elf §i vadu unu palatu cu totulit §i cu totulit de aurii, in c,.Atit la sore topusi-I sa-I si-I fail sa-I biruindu-lit
teal uita, era la densulil ba. Si inteensul6 sedea dOnina Chiralina, tenera copild flare de grading frumosd ca o Mina Dupa ce o privi mai multu timpu, puse ochianulil erasi la locult lui si esi afarA cu ochii plini de lacrdmi. Nu trecu multu timpt si imperatuld se intOrse de la batalie biruitor6, dara in loch sA-1 esa fiulu sett' inainte, prairiescA cu bucurie, esi numal imperatesa spuse c& fiul ei este bolnavti. Imperatulti pricepu numai de cat de unde-I venea bola, si cherna pretog. doltorii si doftorifele din lume, dar tog : ca.* pia. nu va da fiului sell de sotie pe domna Chiralina, elti nu se va Insanatosi. Imperatulil trimise soli peste soli la dOmna Chiralina, dar fu peste putinta ; cad tatalil el nu voia sA o marite. Auclindti feciorulit imperatului tote acestea hotari sä se duel elt insusi s& o cars de la tatuihi ei. Asa darn spuse tote acestea fratelui seil de truce si inter) cli plecara amendol si se fa_ curl nevecluti. Mersera qi de val./ ping sera si ajunsera la muma Crivetului, baturA la usa si esi Inaintea lorti o baba shareita si intreba ce cautA El respunsera ca certi s. &due: ca. pin& a doua di, si sA le spue pe care drumil sa apuce ca sä ajung& la imperafia dOrnnei Chiralina. Baba se uita la densii cu mil& si apoi le ijise v'asl priimi in Gag cu mare bucurie ; dara mi-e frica en va veni fruit meti si ye face pre amendol sloiu de ghiata ; dueeti-ve mai bine la sora mea cea mai mica, a ea p6te sA ye gazduescA si sA ve spue drumulil la domna Chiralina. Feciorulii de imperatil pleca inainte si ajunse la muma vinu tului turbattl, plecara si de acola si ajunserA la muma vintului de prima-varA, baturA in 110 si va esi o femee inalta si timer& si frum6sa. AcestA femee cum vetju pe feciorulii de imperatti li clise : Drag& fetti trumosil, seal ca al plecatil sA cauti pe dOrnna Chiralina s'o ei de sotie ; dar nu vef putea saajunugI ping la imperatia ei, gra ajutorti fiului met. Bernal:leg aci dara trebue sA ve aseuncla forte bine ; cad cum o simti fiulti met cá se aft& la mine omen! dup& teremul6 cel-altti, ye om ora. picendil aceste vorbe plesni de trel or! din palme si IT cliserg : 0-1 ?
indata sari de pe soba o pasare de aura cu cioculd de diainantti si cu ochii de smarandfi, si-i bags supt aripi pe amendol, spoi se sui erasi l e soba. Nu trecu multi" timpti si se aucli o dulce vijiitura de vintti care aducia unu mirosil da trandafiri si de rosmarini, usa se deschise singura si intra in casa unit flecati frumosil cu perulti lungti de. Aura, cu aripi de argintit si cu unit bap in mans impletitfi cu de tote [elute de erburi si flori. Gum intra in casa wise ma-sei: Mama, mie mi mirose a omit de pe taremulii cela-l-altti Ti-o fi mirosindu, mama, dar p'aicea n'are ce cauta omenii de pe teremulti Vintulfi se linisti si se prise la masa ; era dupa ce manta o strachina de lapte dulce de capriora si herr apa de micsunele diutr'o ólä de marmura, se puse la. poveltitil. MA-sa, ver.lendu-lit cu voe bunk dise meti, is spune-rni unde este impfiratia demnei Chiralina, si cum aril face cine-va ca sa o is de nevasta lucru me intrebasi, mama! dare aide, treca-merga. imparatia domnei Chiralina este departe de aid elle de clece ani; dara acesta tale se }tote face catti to stergi la othi daca cine-va eo duce in padurea cea nears de langa Oda de pacura, care arunca cu pietre si foci" ping la certi, si daca o incaleca pe bustenulti Elelorti cu care pate sa treed garla ; lima tine aude si va spune cui-va, acela sa se faca de piatra, OA la genuchi. Dupa ce va ajunge la imperatie, trebue sa se tack' unit cerbfi de auril si sä intre inteansultit ca sa ajunga in odaea imperd- ?sel si sa o fure ; tine aude si va spune cui-va, sa se faca de iatra ping la brae. Dupa ce o va lua de solie, tnuma Griveului, de- pisma, o sa trimera unit ovreiti cu nisce camasi frulose si mai suptiri de cats panza paeajenului; domna Chirana o sa cumpere carnasi ; s daca nu le va uda cu lacrami de turtirica, cum se va imbraca cu densele, va muri ; tine airde si va spune cui-va, sa se faca cu totulu si cu totulti de petra. Pe canal vintulfi spunea tote acestea, feciorulti de imperatii adormise ; era feciorulfi bucataresel remasese desteptti si a Oise tote. ce16-1-alta. flute ?--Grea
A doua dupa ce 'deed vintulu d'acasa fecioruld de imperatil intreba pe muma vintului daca i a spusti fluid sed ceva dara ea temendu-se sa nu se faca piatra, ii respunse ca n'a aflatti Atunci fecioruld bucataresei si cell" de imperatti luard drumuhl inainte, si se dusera e1i de vara pina sera, dara candu fu pe la scapatatuld sorelui atulirk und sgomotil si mad urletu mare, apoi vtcqura o Oda mare de pacura aprinsa aruncAndii pietre l ilia la inaltulti. ceril. Fecioruld de imperatti se sperie ; dara fecioruld bucataresei ii Elise : nu to teme de nimicd si vino cu mine in acesta padure si fa ce ti-oi dice Ajungendil in mijloculd paduroi, zari bustenuld Elelord, incalecard amendoi pe &Insult"' si dandu-i pinteni de trei on se prefacu intr'o caruta cu doi-spre-clece cal de tocti si intr'o clipa se Malta pina la vintuld turbattl si se pogori la portile palatului domnei Chiralina. Apoi dupa ce se deters josh, carula se prefacu era butentl, si ei remasera dinaintea unui palatil de zamfird piatra si cu portile de kiparosd ; era la una din ferestre sta, (Minna Chiralina imbracata cu haine de aura tesute cu margaritard. Cum veclu domna Chiralina pe fecioruld de imperatd prinse o asa de mare dragoste de densuld in call caclu la grea bola si ajunse la cesulti mortii. Ce nu Mei' bietuld imperatil ca sa o scape Dana tote erati in zadard. In cele de pe urma veni o baba si-i clise : Luminate imperate! sa traesci intru multi ani ! data vrei sä se faca sanatosa filca imperatiei tale, sä cauti cerbuld de aura care cants ca tAte pasarile si adiici in casa numai trei (Jule, si vei vedea cum se va face sanatosa. Imp6ratuld puse sa stripe pristavuld in tots imperatia ; era dupa trei ;Re fecioruld bucataresei lovi bustenuld de tre eri si se faca unit cerbd de aura frum3sd, apoi .bags inteensuld pe fecioruld d3 imperatti, si se puse dinaintea palatulul. Imperatultt ve4endil cerbulti, se date jog' si intreba pe fecioruld bucatares3.T, daca-i este de vinclare !l di sa-lii : nimict. et.
Nu-mi este de vinclare, ci de inchiriere, respunse cu semet ie fecioruln buatoresei. El bine ! ce sa -mi ceri ca sa mi-lti dal numai trei dile S'a-mi dal o mie de bani de aur'n. Tecmela se Men si imperatuln lua cerbulti si-ltibaga in odaea domnei Chiralina ; apoi se duse la treba lui. Cerbulii, cum se vedu numai cu domna Chiralina, incepu sa ante unit canteen de doril de plangea lemnele si pietrele, Domna Chiralina adormi, ea feciorulti de imperatii esi din cerbil ci o seruta pe frunte, apoi intrd erdsi in cerbil. A. doua di derma Chiralina spuse femeilorii sale ca a visatti de dou6 ori a a serutat'o unu june frumosti. Atunci una din femei, fiindil mai priceputa, dise d onineI Chiralina ; ca pe data ce va incepe cerbulii sa ante sa se prefacd ca donne si cumii va simti ca o seruta tine -ca, sa pue mana pe densulti- Cum veni neptea, cerbulti incepu a ante untl canteen' de jale. Domna Chiralina se prefacu ca (Terme; si and veni trumosu sd o serute, ilu stranse in brace dise : d'acum inainte nu vei mai scdpa, ca multu amu doritu sa te dobandescii, El se giugiulira ca nisce porumbel ping ii apuca dioa : era cand fu pe la pandit venit imperaubi si cu fiulu bucataresel ca sa-1 dea cerbulti Domna chiralina in cepu sa plangd si nu vrea nici de cum sa se desparta de cerbu ; dud fluid bucdtarese ii dise incetineln : cere de la imperatulii vole sa pdtreci cerbulni pina gad. din orasti, caci acolo ne astepta o amp cu doispre-dece cal' de focti, in care o sa ne ducemn la imp6ratia lui Fetii-frumosn, iubitulii Deanna Chiralina ceru si dobandi de la lmperatulti acesta vole, si petrecu pe cerbil cu mare alain pima afard din orasii; atunci Afinti lovi cerbulti de trei on in burta i indata s facu dintr'ensuld o car* cut doi-spre-dece cal de focti, apoi luandti pe derma Chiralina c'o mana si pe Dafinti cu alta sari intr'ensa si se facurd neveduti. Si dupa ce umblard di de yard pina 'n sera ca cuvintulit de poveste ce d'acilea in colo se gatesce, esira pe teremulu celd-l-altti si ajunse in Cara inaperatulti cum priimi scire despre sosirea Aului sen. II esi (> se_ Mtn"ten. lore. si-I
inainte cu mullime de c*I, apoi ilu insoti cu Donina Chiralina si facu nunta imperatesca care finu trei clile si trei nopfi. Intr'o cli DOmna Chiralina §edea la ferestra palatului, si se uita la drumii, cand eca unti ovreiti cu camk1 de venclare. DOmna Chiralina flu chema susti §i lua clod cam41 §i mai subfill de cat panda paejenuldi si se imbraca cu una dinteensele. Nu trecu mult si se bolnavi atat de greti in catti ajunse pe mana Afinu afia despre bola imperatesel si infra pe la mieclulti noplii in odaea unde dormea ea, apoi o stropi peste totti cu lacram' de turturica si esi afail ; dara strejaril de la use se dusera la Dafinil imperatii, pirira ca v6clutti serutandu pe imperatesa. Imperatulti cum am:A se facu foal de manie, gi porunci sa taie capulti lui Afin. Dail cand ajunse la local de perclare- Afin ciise imporatului multi ani dea Dumnecleti imperate ! pentru tots fralia §i dragostea mea catre tine, to rogu sä strangl pe toff boerii cei marl al imperaliei ca am sa spuiu inaintea lorti u nil mare cuvent, si apoi vei porunci sa-ml taie capul. Iniperatulti porunci sa se adune divanul imp6ratescti In care sa fie de fata §i dOmna Chiralina ; §i aducendti pe Alin ii clise : spune, nelegiuitule, aceia ce al de spus ; atunci Afiinti incepu fostil o data unti feciord de imperatil care prinse dragoste asupra unei fete de imperatti de pe t6remulti si fiindti-ca nu putea sa traesca fara dansa, a plecatti Impreuna.' cu fratele sea de truce ca on s'o gasesca ori -repue capulti prin pustii. Dupa ce umblara lumea in cruciti curmecliVi, ajunsera la muma Crivefului si o rugs sa le spue drumul care duce la fata de imperatti, dupa care plecasera eI. Muma Crivetulul ii trimise la Muma Vintulul de primavara care il gasdui §i le fagadui sa intrebe pe fiulti sett Ea s'a tinut de vorba ; cad cum a venitu fiulti ski l'a intrebat si elu a inceput sa spue asa : imperalia domnei Chiralina este departe de el cale de clece ani ; dara acesta cale se pOte face intro clipela de ochi data s'o gasi cine-va care sa se duca in padurea cea neagra de land garla de 'Acura mortit. ra : sli-ti asa A. sa-§i ei
care arunca pietre i foci pina la cera, unde va gasi but;tenul Elelora §i va incdlica pe dansul ca sa treca garla. DujA ce va ajunge la imperatie, trebue sa faca din butenfi unu cerba de aura si sä intre inteensuld ca sa ajungd in. odaia. dOmnei Chiralina si sa o fure. Dupa ce o va lua de sotie, sora vintului turbatil de pismd sa tramita un ovreia cu nisce cama% mai subtiri de catil pinch paejenuluI, §i data nu va sci sa le ude cu lacrdmi de turturica, cum se va imbraca cu densele in trei dale va muri. Dupa ce ventula spuse tote acestea mume-sea, o jura ca de va spline cui-va ceea ce a audita, sa se faca cu totul de piatra.. A. doua di fecioruld de imperat intreba pe muma ventuldi data a aflata ceva de la fliula sea ; dara ea temendu-se sa nu. se faca piatra, ii dise ca n'a afl Lta nimica. Eard fratele dei cruce ala feciorului de imperat nu dormise in noptea aceca audise tottl. Asti -fela far& sa spue FecioruluI de imperata acesta taing, se duse impreuna cu dansula in padurea negra incalecara pe buqtena trecurd garla dincolo. Cum sfari Afin aceste vorbe se facu de piatra pans la genuchi. Mal incepu erase si dise : dupa ce ajunsera la palatula domnei Chiralina fratele de cruce lovi butenula de trei on si se facu unit cerb de aura qi bdga pe feciorula de imperata intr'insula carele prin aceste cuvinte, Afina se facu de piatra pina la brio. imperatul §i imperatesa vedenda nevinovatia lui Anna incepura a plang-e §i ruga sa inceteze din povestire. Dara ela nu voi, ci merse inainte dicend : dupd ce imperatula se cununa cu &nm Chiralina nu trecu multi si imperatesa cum- Ora doua cama0 de la will ovreia, se imbraca cu una dinteensele si indata cadu la Brea bold, Afina, sciinda din ce veneer bola intra pe la miedula noptif la lmperatesa si gasindu-th dorminda, o stropi cu lacrdmi de turturica qi o s,...apa de morte. Cum sfaqi Mina acesta povestire se facu cu totula de piatra, era Dafina imperat §i cu dOmna Chiralina plansera tree dile §i trei nopti, apol luara trupul celd 1mpetrita ala facetorulur lora de bine pusera in odaea lora ca sa -s1 aduca aminte de dansula toter-d'auna. §i 1i si-111
Dupa aceea el traird ma! multti timpti si ndscura un copil, Intr'o diminetaDafind Imperat intra in casa imperatesei spuse ca a visatit o fernele Imbracata in haine albe care i-a (psit ca data voesce sa invieze pe fratele siiu eeld impietritd sa taie copilulu lord, sa unga piatra cu sangele lui. Imperatesa spuse ca si ea a visatti totit unit astir -felit de visit : apoi unindu-se amandoI taiara copilulit ci stropindti piatra Cu sange, incepu sa se misce, apoi invia cum se cade 0 &tune I da gred somati amii dorimit. E ! e ! frate, respunse imperatulti : ai 11 dormitil multu si bine data nu taiamd copiluld ca sa to stropimti cu sangele lui.. Atunci Minn' se crests la unit degetti cu eufitulti Gi }Asa sa curga sangele sett peste copal', care invia numai intr'o clips; era impdratulti de bucurie porunci sa facd veselie mare in -Lila fera. Si incalecaiit p'o sea si v'o spuseiii domniei vOstre
