Prevod

Prihod belcev v prerije je med Indijanci vzbudil enako sovražnost, kakršno so kazali tudi v drugih delih dežele, ko so se umikali pred napredovanjem civilizacije, in mnogi, ki so skušali saditi koruzo na valovitih prostranstvih Iowe, so ta poskus plačali z življenjem, čeprav rdečekožcem niso storili nič žalega. Takšna usoda je doletela naseljenca, ki si je postavil kočo na gričih Wyoming blizu Davenporta. Med delom na polju ga je pokončala puščica, izstreljena iz skrivališča, njegov skalp pa so odrezali, da bi krasil pas nekega divjaka. Njegovo hčerkico, ki je ostala sama, sta ob vse nižjem soncu začela mučiti strah in osamljenost, in ko je napočil čas sončnega zahoda, si je nadela čepico in ga šla iskat. Ko je prišla na pobočje, kjer so ga nazadnje videli, je neki Indijanec dvignil glavo iz trave in jo pogledal.

Ko se je sunkovito obrnila, da bi zbežala, je za seboj zagledala še enega. Zdelo se je, da ni več upanja na beg, in čakala bi jo smrt ali ujetništvo, če se v zemlji tik ob njej ne bi odprla razpoka. Spustila se je na vse štiri, naglo zlezla vanjo in se znašla v nečem, kar je bilo videti kot prostrana votlina. Komaj si je utegnila ogledati prostor, že se je odprtina zaprla prav tako skrivnostno, kot se je odprla, in ostala je v temi. Ker si ni upala glasno zajokati, da je ne bi slišali Indijanci, je sedela vzravnano, dokler njenih mladih oči ni bilo več mogoče držati odprtih; nato je legla na z mahom poraslo skalo in zaspala. Zjutraj je nanjo sijalo sonce in pot na prosto je bila odprta. Lačna, a hvaležna je stekla domov, kjer so jo našli sosedje in poskrbeli zanjo. »Votlina Previdnosti« je tako prešla v izročilo dežele. Vendar se je odtlej spet zaprla.