Prevod
V taboru Dakotov na bregu jezera Spirit Lake, imenovanega tudi jezero Calhoun, v Iowi je živel vrač Cloudy Sky, ki sta ga starost in nesreča naredili odvratnega, a so se ga zaradi njegove čarovne moči bali. Pri osemdesetih si je poiskal tretjo ženo in izbral hčer nekega bojevnika; z darili v obliki odej in pisanega bombažnega blaga si je pridobil privolitev njenih staršev. Dekle, Harpstenah (pogosto ime za tretjo hčer med Siouxi), se je tega moža balo in ga sovražilo, saj se je šušljalo, da je prvo ženo ubil, drugo pa podlo prodal. Ko je izvedela, kaj so odločili zanjo, je v solzah zbežala iz tabora in sedla na samotnem kraju ob jezeru, kjer je lahko neopažena preklinjala in žalovala. Medtem ko je sedela tam, so se vode razburkale. Vetra ni bilo, vendar so se dvigali veliki valovi in se s sikanjem zgrinjali na obalo. Kmalu je prišel val, višji od vseh drugih, in iz njega je skočila ljubka postava, napol zastrta s svojimi dolgimi lasmi.
»Ne trepetaj,« je rekla obiskovalka, saj si je Harpstenah zakrila obraz. »Hči vodnega boga Unktaheja sem. Čez štiri dni te bodo starši dali za ženo Cloudy Skyju, čeprav ljubiš Red Deerja. Od tebe je odvisno, ali se boš poročila z možem, ki ga sovražiš, ali z možem, ki ga ljubiš. Cloudy Sky je užalil vodne duhove in sklenili smo, da mora umreti. Če nam boš pomagala pri njegovem pokončanju, se boš poročila z Red Deerjem ter živela dolgo in srečno. Vrač je dolga leta blodil po zraku z gromovnimi pticami in v nas lučal svoja smrtonosna ognjena kopja; ker je ubil Unktahejevega sina, so ga nazadnje poslali na zemljo, kjer je pred tem živel že dvakrat. Ubij ga med spanjem in nagradili te bomo.«
Ko se je Harpstenah vračala v vas, jo je njen bodoči ženin poželjivo ogledoval. Sedel je pred svojim bivališčem in kadil, z očrnjenim obrazom in raztrgano odejo v znamenje žalovanja za sovražnikom, ki ga je ubil. Sklenila je uslišati manitujevo prošnjo. Ko je Red Deer slišal, da so jo obljubili staremu čarodeju, ga je prevzel bes. Vendar se je zamislil in ji svetoval previdnost, ko mu je povedala za nasvet vodnega duha, kajti prebivalci jezer so bili med vsemi nesmrtnimi najbolj zvijačni in so bili od nekdaj sovražniki Dakotov. »Storila bom, kakor mi je naročeno,« je odločno rekla. »Pojdi za nekaj časa na obisk k Tetonom. Zdaj je mesec jagod« (junij), »v mesecu, ko nabiramo divji riž« (september), »pa se vrni in postala bom tvoja žena.«
Ko je Red Deer spoznal, da noče pobegniti z njim, jo je ubogal; naznanil je, da odhaja na dolg lov, in se poslovil od vasi. Harpstenah se je pripravila na poroko in svojega bodočega moža pozdravljala z navideznim veseljem in vdanostjo. Ob koncu žalovanja je priredil obredno pojedino in se prikazal v novih oblačilih, z namaščenimi lasmi, spletenimi v kite, ter belo odejo, okrašeno s črno dlanjo — znamenjem ubitega sovražnika.
Noč pred poroko se dekle prikrade do njegovega bivališča, a omahne, ko ob vratih zagleda njegovo vrečo s svetimi predmeti — tisto, ki je svojega lastnika varovala pred zlom in je bila presveta, da bi se je dotaknila ženska. Medtem ko se obotavlja, se ji zazdi, da ji nočni vetrič prinaša glas z vode: »Mar lahko ženski iz ljudstva Dakotov zmanjka poguma, ko jo silijo v poroko z možem, ki ga sovraži?«
Ne odlaša več. Rezilo noža za hip zablesti v mesečini — in Cloudy Sky je mrtev. Čudno, kajne, da prav tedaj gromovne ptice na zahodu tako težko zamahujejo s krili in z jezera odmeva krohot? Z rezila spere kri, se prikrade v očetovo bivališče in se pretvarja, da spi. Zjutraj glasno žaluje, ko ji sporočijo, da vrača ni več, storilca pa nikoli ne odkrijejo. Sčasoma se njenemu bledemu obrazu povrne barva, in ko začne odpadati listje, se Red Deer vrne in jo vzame za ženo.
Nekaj časa se zdita srečna in imata dva sinova, ki obetata, da bosta postala slovita lovca, toda Red Deerja se poloti jetika in umre daleč od vasi. Sinova ustrelijo sovražniki, in medtem ko njuni trupli nosijo proti Harpstenahinemu bivališču, tudi njo ubije strela. Duh Cloudy Skyja se je znova pridružil gromovnim pticam, vodni manitu pa ji je dal lažno obljubo.
