Waltey

Prevod

(Marsikdo bi rad veljal za izvirnega avtorja, čeprav le z neznatnimi spremembami ponavlja, kar so povedali že mnogi drugi.) Onkraj Filipinskih otokov leži otok, ki mu niti imena ne vem, pa mi tudi ni mar zanj; pravijo, da tam nikoli ni bilo nobene kokoši, dokler ni neki popotnik 5 po naključju tja prinesel kokošnjaka. Kokoši so se nazadnje tako namnožile, da so sveža jajca postala najbolj vsakdanja in najcenejša jed; a vsi so jih kuhali v vodi (saj jih popotnik 10 ni naučil pripravljati drugače). Potem je neki otočan vpeljal jajca na oko. O, kako so kar tekmovali v hvali njegove nenavadne in plodne domišljije! 15 Drugemu pride na misel, da bi jih poširal ... Kako posrečena zamisel! Spet drugi jih nadeva ... Zdaj so jajca šele dobra! Nekdo nato izumi omleto in vsi že vzklikajo: »Kakšno čudo!« 20 Komaj je minilo leto, ko je nekdo drug dejal: »Sami tepci ste; jaz jih bom umešal s paradižnikom.« In ta tako nenavadna jajčna jed, ki je razburkala ves otok, 25 bi še dolgo ostala v navadi, če jih ne bi kmalu zatem neki slaven tujec pripravil po hugenotsko. Tako so jih pripravljali razni kuharji; a kakšnih prefinjenih dodatkov 30 jim niso pozneje dodali še slaščičarji! Mehka, dvojna, nitasta, v karameli, v mleku, v sorbetu, v kompotu, v marinadi. Nazadnje so bili vsi izumitelji, 35 zadnja jajca pa vselej najboljša. A nekega dne jim je preudaren starec dejal: »Zaman se bahate s temi nenavadnimi jedmi; hvala tistemu, ki nam je prinesel kokoši!« 40 Mar se ne bi mogli vsi ti novi avtorji odpraviti kuhat jajca onkraj Filipinskih otokov?

Izvirnik

(No falta quien quiera pasar por autor original, cuando no hace más que repetir con corta diferencia lo que otros muchos han dicho.)

Más allá de las islas Filipinas Hay una, que ni sé cómo se llama, Ni me importa saberlo, donde es fama Que jamás hubo casta de gallinas, Hasta que allá un viajero 5 Llevó por accidente un gallinero. Al fin tal fué la cría, que ya el plato Más común y barato Era de huevos frescos; pero todos Los pasaban por agua (que el viajante 10 No enseñó a componerlos de otros modos). Luego de aquella tierra un habitante Introdujo el comerlos estrellados. ¡Oh qué elogios se oyeron a porfía De su rara y fecunda fantasía! 15 Otro discurre hacerlos escalfados... ¡Pensamiento feliz! Otro, rellenos... ¡Ahora sí que están los huevos buenos! Uno después inventa la tortilla, Y todos claman ya: "¡Qué maravilla!" 20 No bien se pasó un año, Cuando otro dijo: "Sois unos petates; Yo los haré revueltos con tomates." Y aquel guiso de huevos tan extraño, Con que toda la isla se alborota, 25 Hubiera estado largo tiempo en uso, A no ser porque luego los compuso Un famoso extranjero a la Hugonota. Esto hicieron diversos cocineros; Pero ¡qué condimentos delicados 30 No añadieron después los reposteros! Moles, dobles, hilados, En caramelo, en leche, En sorbete, en compota, en escabeche. Al cabo todos eran inventores, 35 Y los últimos huevos los mejores. Mas un prudente anciano Les dijo un día: "Presumís en vano De esas composiciones peregrinas; ¡Gracias al que nos trajo las gallinas!" 40 ¿Tantos autores nuevos No se pudieran ir a guisar huevos Más allá de las islas Filipinas?

Nalagam bralnik