Prevod
(Marsikdo bi rad veljal za izvirnega avtorja, čeprav le z neznatnimi spremembami ponavlja, kar so povedali že mnogi drugi.) Onkraj Filipinskih otokov leži otok, ki mu niti imena ne vem, pa mi tudi ni mar zanj; pravijo, da tam nikoli ni bilo nobene kokoši, dokler ni neki popotnik 5 po naključju tja prinesel kokošnjaka. Kokoši so se nazadnje tako namnožile, da so sveža jajca postala najbolj vsakdanja in najcenejša jed; a vsi so jih kuhali v vodi (saj jih popotnik 10 ni naučil pripravljati drugače). Potem je neki otočan vpeljal jajca na oko. O, kako so kar tekmovali v hvali njegove nenavadne in plodne domišljije! 15 Drugemu pride na misel, da bi jih poširal ... Kako posrečena zamisel! Spet drugi jih nadeva ... Zdaj so jajca šele dobra! Nekdo nato izumi omleto in vsi že vzklikajo: »Kakšno čudo!« 20 Komaj je minilo leto, ko je nekdo drug dejal: »Sami tepci ste; jaz jih bom umešal s paradižnikom.« In ta tako nenavadna jajčna jed, ki je razburkala ves otok, 25 bi še dolgo ostala v navadi, če jih ne bi kmalu zatem neki slaven tujec pripravil po hugenotsko. Tako so jih pripravljali razni kuharji; a kakšnih prefinjenih dodatkov 30 jim niso pozneje dodali še slaščičarji! Mehka, dvojna, nitasta, v karameli, v mleku, v sorbetu, v kompotu, v marinadi. Nazadnje so bili vsi izumitelji, 35 zadnja jajca pa vselej najboljša. A nekega dne jim je preudaren starec dejal: »Zaman se bahate s temi nenavadnimi jedmi; hvala tistemu, ki nam je prinesel kokoši!« 40 Mar se ne bi mogli vsi ti novi avtorji odpraviti kuhat jajca onkraj Filipinskih otokov?
