Prevod
Nekoč je bilo, kakor nikoli poprej, in tako dalje. Živela sta mož in žena, pridna človeka, kakršna je pač Bog ustvaril. Vse njuno upanje je bilo v kobili, ki jima je dajala kruh. Tudi otročička sta si želela, pa jima ni bil usojen. Povpraševala sta na vse strani, da bi našla kakšno zdravilo, ki bi odpravilo urok njune nerodovitnosti, a zaman: kakor da bi povsod naletela na gluhe in neme. Nihče jima ni znal svetovati. Še naprej sta hodila naokrog in nazadnje izvedela za čarovnika, tako veščega, da je znal celo vodo strditi. Mož se je odpravil še k njemu, mu povedal svojo stisko in ga prosil za zdravilo. Čarovnika ni bilo treba dolgo prositi; ko sta se pogodila, mu je dal jabolko. »Od tega jabolka,« mu je dejal, »sme jesti samo tvoja žena. Pazi, da ne dobi od njega niti grižljaja nobeno drugo živo bitje na tem svetu.« »Zavoljo tega bodi brez skrbi,« je odgovoril mož. »Le meni prepusti. Mar nisi dal jabolka meni v roke? Zdaj si lahko miren.« Ko je mož vzel jabolko, ni mislil na nič drugega kakor na veselje, ki ga bosta z ženo občutila, ko se bosta videla obdana z otroki. S takimi mislimi je prišel domov in dal ženi jabolko, naj ga poje, drugega pa ji ni povedal ničesar. Z veseljem ga je vzela. Ko je mož odšel po svojih opravkih, je sedla na hišni prag, olupila jabolko in ga pojedla. Tudi kobila je prišla iz hleva in stopila k svoji gospodinji, saj je bila vajena dobivati zrnje iz torbe. Ker ni našla ničesar drugega za pod zob, je pobrala jabolčne olupke, ki jih je gospodinja odvrgla, in jih slastno pojedla kakor prvo pomladno poslastico. Ni minilo dolgo, ko sta tako gospodinja kakor kobila začutili, da nosita pod srcem. Čez devet mesecev je žena rodila nadvse ljubkega dečka, kobila pa nežnega žrebička. Dvojno je bilo moževo veselje, ko je dobil otroka in še žrebička povrhu. Ker se je žrebiček rodil istega dne kakor njegov sin, je sklenil, da ga ne sme zajahati nihče drug kot deček, ko bo dovolj velik. Otroka sta krstila in skrbela zanj, kakor pač starši skrbijo za edinca. Deček je rasel in postajal velik. Pri enem letu je bil kakor petleten, pri petih kakor petnajstleten, in bolj ko je rasel, lepši in ljubkejši je postajal. Kaj šele njegov uk! Učil se je kakor nihče drug na tem širnem svetu. Komaj je kaj slišal od učitelja, je že znal več in temeljiteje od njega, tako da se je glas o njem razširil daleč naokrog. Eni so govorili, da je učen do gležnjev, drugi do kolen, tretji do pasu. Če bi vprašali mene, bi jim povedal, da je učen do grla. Ker pa me nihče ni vprašal, sem molčal kakor riba in nikomur nisem črhnil niti besedice! Nekega dne pa je tega vražjega dečka nekaj pičilo: skočil je na svojega žrebička in ga pognal v dir. Žrebiček, ki je medtem prav tako zrasel v razposajenega žrebca in ni imel nikoli miru, jo je z dečkom vred ucvrl, da ju odtlej ni bilo več nazaj. Ko sta starša opazila, da dečka ni, sta ga iskala zgoraj, iskala spodaj — nikjer ga ni bilo. Še na desno, še na levo — nič! Povpraševala sta tu in tam, a o dečku ni bilo ne duha ne sluha. Šele pozno sta od nekih popotnikov izvedela, da so videli fantiča, ki je brez sedla jezdil konjiča, hitrega kakor veter. Pravili so, da se niso utegnili niti ozreti za njim; komaj bi človek kaj izgovoril, je že izginil izpred njihovih oči kakor prikazen, kakor da ga nikoli ni bilo. Ko je bilo tako, kaj sta uboga starša sploh še mogla storiti? Jokala sta, dokler nista povsem obnemogla, in solze se jima niso posušile v očeh; a vse zaman, sin se ni več vrnil. Onadva pa sta se, kakor kaže, prepustila svoji razposajenosti, se spustila čez polja in niti pomislila nista, kaj puščata za seboj, temveč sta nadaljevala pot, se podila in veselila, dokler nista opazila, da sta prišla v neznane kraje. Tam sta obstala, da bi se nekoliko odpočila. Ko pa sta se hotela vrniti, sta spoznala, da sta se izgubila. Nista več vedela ne, kod sta prišla, ne, kod bi se vrnila. Tedaj je deček zajokal in zahrepenel po starših. Zlasti ko se je zavedel, da je čisto sam, on, ki še nikoli ni zapustil domače hiše, ga je spreletel tak mraz, da si tega ni znal razložiti. Ko je konj to videl, ga je začel tolažiti: zdaj mu je obljubljal to, zdaj ono. Medtem sta si poiskala ležišče, kjer bi prebila noč. Odpočila sta si in zaspala pod milim nebom. Naslednjega dne pa ne mize ne strehe, zato je deček znova zajokal in si zaželel domov k staršem. Iskala sta svoje sledove, da bi se vrnila po isti poti, a nista našla niti najmanjše sledi. Ko je konj videl, kako je, je rekel: »Gospodar, storila sva napako, ki je ne moreva več popraviti. Dovoli mi, da grem in poiščem kakšno možnost, da se kje ustaliva.« »To pa nikakor ne gre,« je odgovoril deček. »Zdaj ko sva prišla v te neprehojene kraje, v puste dežele brez ljudi, naj me zapustiš še ti? Sam ne morem ostati niti za hip.« »Opaši si mojo uzdo, in kadar boš v stiski, jo potresi, pa bom v trenutku pri tebi. Jaz pa grem pogledat, kod bi prišla med ljudi in kako bi si pomagala.« Kajti konj, da boste vedeli, je bil čudežen. Z veliko težavo se je ločil od svojega gospodarja. Hodil je naokrog in se prav kmalu vrnil. Preletel je nebo in preiskal zemljo, še preden bi se deček utegnil zdolgočasiti. Ko se je vrnil, mu je povedal, da je našel kraj, kjer bi se lahko udinjal za hlapca. Poučil ga je tudi, kaj naj stori in kako naj ravna, da mu bo služba v prid. Ko je deček slišal, da si bo lahko našel dom, ga je zajahal, in odšla sta kakor veter, prav kakor je konj tudi prišel. Ko sta prispela k vilam, je storil, kakor ga je konj naučil. Tri vile, kajti tri so bile, so se nekoliko obotavljale, ali naj ga sprejmejo; ko pa je vztrajal, jih prosil in jim obljubljal, da bo priden in zvest, so ga vzele v službo. Ko se je tako naselil pri vilah, se je deček z vsem srcem poprijel dela, in kadar je bilo treba opraviti kaj posebno težkega ali zamudnega, je poklical konja, da mu je pomagal. Konj, ki je kdo ve kako izvedel za skrivnosti vil — saj navsezadnje ni bil kar tako čudežen — je dečku naročil, naj bo zelo pozoren, kajti ob določenem času bo v kopališču teklo zlato; tedaj naj prehiti vile in se okopa v njem. Povedal mu je tudi, naj si, kadar mu bodo naročile pospravljati, med policami z njihovimi oblekami ogleda orehe, ki so jih vile hranile in varovale kakor punčico svojega očesa. Deček je naredil natanko tako, kakor mu je konj naročil. Nekega dne, ko so vile brez skrbi odšle na lov, je v njihovem kopališču zaslišal glasnejše žuborenje kot po navadi. Prestrašil se je in poklical konja, ki je prišel, kot bi trenil. Brž ko je konj videl, kaj se dogaja v kopališču, je dečku naročil, naj se nemudoma sleče, in ga potisnil vanj, da se je okopal. Ko je prišel iz njega, kaj bi videli, spoštovana gospoda! Lasje so mu postali čisto zlati in zrasli vse do meč, tako da človek kar ni mogel odtrgati oči od njih. Vzel je orehe, ki si jih je že prej ogledal, zajahal konja in hajdi na pot! Komaj je prestopil prag vrat, so hiše začele tako kričati, da bi prebudile še mrtve v grobu. Ko so vile zaslišale krik, so se vrnile domov, še preden bi izgovoril »proso«. Videle so, da hlapca ni doma, videle vodo, ki je ostala v kopališču, kjer se je okopal, in ugotovile, da manjkajo orehi; niso se več obotavljale, temveč so planile za njim. Skoraj bi ju že dohitele. Onadva v beg, vile za njima; onadva še hitreje, vile pa še zmeraj za petami. Ko je konj videl, kako velika je nevarnost, je podaljšal korak in začel leteti kakor misel, dokler nista, prav v hipu, ko bi ju vile že skoraj zgrabile, prestopila meje njihove dežele in obstala. Do sem je segala moč vil. Ko so videle, da sta prestopila njihove meje, so ga začele lepo prositi, naj si odstriže lase in jim jih da, a deček se jim je le rogal. Prosile so ga, naj jim vrne vsaj orehe z oblekami. Deček jim je pokazal figo. Tedaj so ga prosile, naj jim vsaj razpusti lase, da se bodo lahko naužile njihove lepote. Razpustil si je lase, zajahal konja in odletel z njim. Vile so hrepeneče gledale za njim; ker niso mogle storiti nič več, so se vrnile domov in se med seboj dogovorile, da ne bodo nikoli več, dokler bodo žive, sprejele tujega hlapca na svoj dvor. Ko je deček prišel na posestvo mogočnega cesarja, ga je konj poučil, kaj naj naredi. Ubogal ga je in se šel udinjat cesarjevemu vrtnarju. Še preden se je z vrtnarjem pogodil, si je poveznil na glavo kravji mehur, pod katerega je skril svoje zlate lase. Vrtnar ga je učil delati gredice, sejati cvetje, ga presajati in negovati. Prav rad ga je imel, saj mu je bil, kakor se spodobi, prava desna roka in nič manj. Služabniki na cesarskem dvoru pa so ga klicali Pleško sem, Pleško tja, dokler se ga to ime ni oprijelo. Cesarski vrtnar se je na cesarjevem dvoru postaral; bil je sposoben, bogaboječ in pošten mož. Njegova glavna dolžnost je bila, da je vsako jutro prinesel po šopek cvetja vsaki od cesarjevih treh hčera. Ko je nekega dne zbolel, je poklical svojega hlapca in mu naročil, naj izbere toliko najlepših cvetlic, da bo iz njih naredil tri šopke, ter jih odnese cesarjevim hčeram. Pleško je šel nabirat cvetje in naredil tri šopke: velikega, srednjega in majhnega. Največjega, sestavljenega iz cvetov, ki so že začeli veneti in so komaj še dišali, je dal najstarejši cesarjevi hčeri. Srednjega, v katerem so bili cvetovi v polnem razcvetu, je dal srednji; najmanjšega, v katerem so bili sami popki, ki so se pravkar odpirali, pa je dal najmlajši. Brž ko je izročil cvetje, jo je ucvrl in se lotil dela na vrtu. Dekleta so se temu začudila in vsa tri odšla k cesarju ter mu pokazala cvetje. Cesar je poklical vrtnarja, naj mu pojasni, kaj pomenijo šopki, ki jih je poslal njegovim hčeram. Vrtnar se je prestrašil, ko je slišal, da ga cesar kliče, ko pa je vendar bolan. Ko je s trepetajočim srcem prišel predenj in od njega izvedel za zgodbo s cvetjem, se je opravičil in povedal, da je tistega dne zbolel, zato je poslal hlapca, naj odnese šopke. Poklicali so še Pleška. Ko je prišel, je plaho stopil bliže in odgovoril: »Naj vam Bog nakloni dolgo življenje, presvetli cesar! Ko sem nabiral cvetje in delal šopke, nisem imel nobene slabe misli, Bog mi je priča! Le vsaki gospodični sem dal takšne cvetlice, ki kažejo, kakšna je katera.« »In kako si si ti, takšen plešec, drznil storiti kaj takega?« »Kolikor mi je dala glava in kolikor mi je segla pamet, presvetli cesar, toliko sem storil. Vaše veličanstvo pa naj presodi, kakor je prav.« Cesar se je zamislil. Čeprav ga je stvar užalostila, se je še bolj razveselil, da ga je deček spomnil, kaj mora kot oče storiti. Nato je hlapcu poslal mošnjo denarja. Ta jo je odnesel vrtnarju, češ da sam ne ve, kaj naj počne z njim, saj pri gospodarju dobi vse, kar potrebuje. Kmalu zatem je prišel praznik in cesar je z vsemi dvorjani in starešinami cesarstva odšel v cerkev. Med starimi in zvestimi dvornimi služabniki je bil tudi vrtnar. Le najmlajša hči je ostala doma. Ko je hlapec videl, da je sam, si je odpasal uzdo, iz enega od orehov, ki jih je vzel vilam, izvlekel bakrena oblačila, se lepo opravil, stopil na vrt in stresel uzdo. Njegov konj je prišel osedlan, a brez uzde. Hlapec mu jo je nadel, ga zajahal in začel z njim dirjati po vrtu. Okno najmlajše cesarjeve hčere je gledalo na vrt in videla je vse, kar se je dogajalo. Ko je hlapec razdejal vrt, je kakor blisk odjezdil k cerkvi, dal konja v varstvo nekemu možu, ki je stal zunaj, in vstopil. Stopil je naravnost k maziljenju, se priklonil na desno, se priklonil na levo in odšel. Vsi v cerkvi so strmeli vanj. Celo cesar je rekel, da še nikoli ni videl tako lepega mladeniča. Vrtnarjev hlapec je, brž ko je stopil iz cerkve, zajahal in se v hipu vrnil na cesarski vrt. Razjahal je ter naročil konju, naj popravi vse, kar je bil uničil. Konj se je nemudoma lotil dela, uredil vrt in ga naredil še lepšega, kot je bil prej. Najmlajša cesarjeva hči je gledala skozi okno in molčala. Ko sta se starejši sestri vrnili iz cerkve, sta ji rekli: »Kako škoda, da nisi šla z nami v cerkev! Prišel je mladenič, oblečen tako in tako, naredil to in ono ter takoj odšel, da smo vsi kar gledali za njim.« Najmlajša je poslušala in molčala. Ko pa je vrtnar stopil na vrt, je obstal in se začudil. Potem si je mislil, da se mu vrt morda zdi lepši zato, ker ga že dolgo ni videl. Čez nekaj časa je spet prišel praznik in cesar je znova odšel v cerkev z vsem svojim dvorom. Tokrat se je najmlajša hči naredila bolno, ostala doma in sedla k oknu. Vrtnarjev hlapec je zdaj vzel iz oreha srebrna oblačila, stresel uzdo in zajahal konja, ki je prišel, kot bi trenil. Znova je dirjal po vrtu in ga razdejal še huje kakor prvič, potem pa spet odšel v cerkev, prav kakor prejšnjikrat. Ko se je vrnil domov, je konju naročil, naj uredi vrt, in ta ga je naredil še enkrat lepšega, kot je bil prej. Najmlajša cesarjeva hči je gledala skozi okno in molčala. Sestri sta ji pripovedovali, pripovedovala ji je mati, pripovedoval ji je oče o lepem mladeniču, ki je prišel v cerkev in za katerega nihče ni vedel, od kod je. Poslušala je in molčala. Spet je minilo nekaj časa in ob velikem prazniku je cesar odšel v cerkev z vsemi svetovalci in dvorjani, mladimi in starimi. Tudi tokrat se je najmlajša cesarjeva hči pretvarjala, da je bolna, in ostala doma. Med dvorjani, ki so odšli v cerkev, je bil tudi vrtnar, star, zvest in dolgoletni cesarjev služabnik. Ko je plešasti hlapec videl, da je sam, je stresel uzdo in poklical konja. Tokrat je iz orehove lupine vzel zlata oblačila, se lepo opravil, nadel uzdo konju, ki je prišel samo osedlan, si razpustil zlate lase po hrbtu, zajahal in pognal konja po vrtu, ki ga je docela razdejal. Nato je kakor prejšnjikrat odšel v cerkev, stopil k maziljenju, se priklonil na desno in levo ter odšel. Ko se je vrnil domov, je naročil konju, naj naredi vrt trikrat lepši, kot je bil prej. Cesarjeva najmlajša hči ga je videla, ko je odšel in ko se je vrnil, in videla je tudi vse, kar je storil, a je molčala. Ko so se vrnili iz cerkve, so cesar in vsi drugi pripovedovali najmlajši cesarjevi hčeri o čudežu, ki so ga videli. »Ko bi bila šla tudi ti v cerkev,« so govorili, »da bi videla tistega tujega lepotca z zlatimi lasmi! Kako veličasten je bil, ko se je vsem v cerkvi priklonil na desno in levo, potem pa odšel, ne da bi se za kogar koli zmenil.« Najmlajša cesarjeva hči se je delala, da posluša, a je molčala in se skrivaj smejala. Saj je vedela, kar je vedela. Ko se je vrtnar vrnil iz cerkve in zagledal prelepi vrt, kakršnega je naredil hlapčev konj, si je kar naprej mel oči in nikakor ni mogel verjeti. Je to vrt iz njegovih mladih dni ali ne? Zdelo se mu je, da je zašel v kak drug vrt. Svojega ni več prepoznal. Ko je zagledal hlapca, ga je vprašal, od kod takšna sprememba; hlapec pa ga je prosil odpuščanja in povedal, da je naredil le tisto, česar se je naučil od svojega gospodarja. Kaj šele, ko je vrt zagledal cesar! Vrtnarju je izročil mošnjo denarja, ker mu je napravil vrt, kakršnega ni imel noben drug cesar. In ko je minilo še nekaj časa, se je cesar spomnil tistih treh šopkov cvetja. Tedaj se je s cesarico pogovoril, kako bi hčere omožila. Brž ko se je razvedelo za cesarsko odločitev, so od vsepovsod začeli prihajati cesarski snubci. Najstarejša in srednja hči sta si vsaka izbrali cesarskega sina in odšli s svojima možema. Najmlajša pa se ni hotela poročiti z nobenim. Ponujali so ji sina tega cesarja, pa onega — nič! Govorila je, da ji nobeden ni všeč. Kaj naj stori ubogi cesar? Posvetoval se je z velikaši in sklenili so, naj dekle stopi na balkon z zlatim jabolkom v roki, pred njo pa naj se zvrstijo vsi sinovi cesarjev in velikašev; tistega, ki ji bo všeč, naj zadene z jabolkom. Tako so tudi storili. Mimo so šli cesarski sinovi, ki so prišli snubit, a da bi katerega zadela — tega pa ne. Mimo so šli tudi sinovi najvišjih velikašev cesarstva, a niti pomislila ni, da bi katerega zadela. Nazadnje so šli mimo vsi mladeniči v cesarstvu, dobri in slabi, iz nižjega plemstva in iz preprostega ljudstva, a dekle, ki je stalo z jabolkom v roki, jih ni niti pogledalo. Ko pa je tam po naključju šel mimo vrtnarjev hlapec, ga je zadela z jabolkom naravnost v glavo. Sinovi cesarjev in velikašev so ob tem obstali kakor od strele zadeti. Cesar je rekel, da je gotovo pomota, in povabil cesarske in velikaške sinove, naj gredo še enkrat mimo. Tako so tudi storili.
Vsi so šli mimo, pa ni zadela nikogar. Ukazali so še Plešku, naj gre mimo, in tudi tokrat je zadela njega. Cesar se ni mogel sprijazniti s tem, da bi njegova hči vzela tako preprostega človeka, zato je povabil vso zbrano družbo, naj gre mimo še enkrat, saj se je dekle prav gotovo zmotilo. In tudi tretjič je cesarjeva hči z jabolkom zadela plešastega hlapca. Ker cesarju ni preostalo drugega, je dal hčeri hlapca za moža, vendar ju je zavrgel in pregnal od doma. S solzami v očeh in ponižnega srca sta odšla izpred obličja cesarja, ki ju je zavrgel, ter si za prebivališče izbrala zemljanko, v kateri je imel nekoč bivole. Potem pa se je cesarjeva hči spomnila, kaj je njen mož naredil na vrtu, in ga spodbudila, naj pokliče konja. Hlapec, zdaj cesarjev zet, je storil, kakor mu je rekla žena, poklical konja in mu naročil, naj jima pod zemljo naredi palače, kakršnim na svetu ne bo para. Konj ni odlašal in jima je napravil čudovite palače. Česar je bilo v njunih palačah, ni bilo niti v cesarjevem domu. Bogastvo, dragocenosti in vse, kar bi si človek poželel, se je našlo pri njiju. Čez nekaj časa je cesar prejel sporočilo drugega cesarja, naj se pripravi na vojno. Na pomoč je poklical svoja zeta, cesarska sinova, ki sta tudi prišla in se bahala z junaštvi, ki jih bosta opravila. Ko je prišel čas za odhod na vojno, se je pred cesarjem prikazal tudi hlapec, njegov zet, in ga prosil, naj vzame še njega, saj bo morda tudi on posekal kakšnega sovražnika. Cesar in njegova starejša zeta so ga ostro zavrnili, češ naj jim da mir in naj jim ne nalaga še skrbi zase. A je vztrajal, dokler se cesar ni omehčal in ukazal, naj dajo tudi njemu kljuse in zarjavelo sabljo. Hlapec je zajahal kljuse in odrinil pred vojsko. Ko je prišel do močvirja, ki ga je bilo treba prečkati, je konja zagnal v blato in ga začel tepsti, da bi se izkopal iz njega, a zaman. Cesar ga je s starejšima zetoma in vso vojsko dohitel ter šel mimo njega zmajujoč z glavo, vojaki pa so se dregali s komolci in smejali. Ko so šli mimo in se oddaljili tako daleč, da jih ni bilo več videti, je hlapec stresel uzdo in v hipu je pritekel njegov konj. Povedal mu je, kaj namerava, in ga prosil za nasvet. Konj ga je poučil, kaj naj stori, ko pride pred sovražnika. Ko si je dobro zapomnil vse konjeve nauke, ga je zajahal in odšel. Prišel je na bojišče in zagledal svoje v spopadu s sovražnikom, ki je prav tedaj že skoraj premagal njegovega tasta in svaka. Dvignil se je tri sežnje nad vojsko in poletel naravnost k cesarju, svojemu tastu, mu odsekal prst s prstanom in ga vzel s seboj. Potem je planil nad sovražnika in neusmiljeno sekal v živo meso, prav kakor priden kosec brez predaha zamahuje s koso. Kadar ga je sovražnik preveč stisnil, se je konj kakor blisk dvignil v zrak, on pa se je trdno držal njegove grive. Ko se je spustil, je spet sekal, kakor je znal. Tako ga je namreč naučil konj. Trikrat se je dvignil, ko je sovražnik planil nanj, in trikrat se je kakor vihar spustil nad sovražno vojsko. Vsakič so na levi in desni od njega padali v gručah in povsod, koder je šel, je izsekaval široke poti. Še prej, kot sem vam utegnil to povedati, so se povsod, koder je šel, dvigale gomile mrtvih. Tako silen strah je zasejal v sovražna srca, da so začeli bežati, on pa jih je zasledoval in klal kakor živino. Cesar, njegov tast, je ostrmel ob tolikšnem junaštvu. Ko je sovražnik pobegnil, je obstal in se zahvalil Bogu, da jim je poslal svojega angela ter jih rešil iz rok sovražnika, ki je bil trdno odločen, da jih pogubi. Hlapec, cesarjev zet, pa se je, ko jih je rešil, vrnil pred njimi, odpustil konja, spet zajahal kljuse, ki mu ga je dal cesar, in se mučil, da bi zlezel iz blata. Cesar se je dobre volje vračal iz vojne, in ko ga je našel še zmeraj obtičalega v blatu, je ukazal dvema vojakoma, naj ga izvlečeta. Ko je cesarjev plešasti zet prišel domov, je ženi povedal, kaj je storil. Iz vsega srca se je razveselila. Vsa vojska je govorila o Gospodovem angelu, ki jim je tako izdatno pomagal in je bil podoben tujcu, ki je prihajal v cerkev. Tudi cesar sam je slutil to podobnost in bi ga bil rad še enkrat srečal, da bi se mu zahvalil. A kje naj ga najde, če ga ni bilo nikjer? Spet je minilo nekaj časa in cesar je oslepel. Zbrali so se vsi zdravilci in mu dajali zdravila, a nobeno njihovih zelišč mu ni pomagalo. Čarovnice so postavljale vodo pod zvezde, mu jo prinašale in ga zagovarjale, toda kar koli so mu polagali na oči, mu je le škodovalo, pomagalo pa prav nič. Nazadnje je iz tujih dežel z velikimi stroški prišel učen zvezdogled in velik zdravilec. Povedal je, da se cesarju vid ne bo povrnil, dokler ne dobi ptičjega mleka iz dežele onkraj reke Jordan in si z njim ne namaže oči. Tedaj je cesar poslal ljudi, naj po vsem cesarstvu razglasijo: kdor prinese ptičje mleko iz dežele onkraj Jordana, naj bo trdno prepričan, da bo dobil cesarsko darilo in polovico cesarstva. A razglašali so zaman, saj ni bilo nikogar, ki bi se hotel lotiti te naloge. Ko sta starejša cesarjeva zeta to videla, sta se zavezala, da bosta prinesla potrebno mleko. Zajahala sta dobra cesarska konja in vzela s seboj služabnike ter denar. Hodila sta in hodila, a tega, kar sta iskala, nista našla. Nazadnje sta naletela na sleparja, ki jima je dal navadno mleko in jima pobral veliko denarja. Veselo sta se vrnila k svojemu tastu. V istem času se je po ptičje mleko odpravil tudi cesarjev zet, nekdanji hlapec. Stresel je uzdo in njegov žrebec je nemudoma prišel. Povedal mu je, kaj želi, konj pa mu je odgovoril: »Nič lažjega, gospodar, saj tam prebivam tudi sam.« Zajahal je in odšel. Ko je prišel tja, je vzel ptičje mleko iz dežele onkraj reke Jordan in se v nekaj dneh vrnil domov, skoraj hkrati s svojima svakoma. Ta sta odšla k cesarju in mu prinesla svoje mleko.
Cesar si je z njim pomazal oči, a je ostal tak kakor prej, slep in nič drugega. Prav nič mu ni pomagalo. Tedaj je šel še hlapec in tudi on prinesel mleka, toda pravega ptičjega mleka iz krajev onkraj reke Jordan. Cesar si z njim ni preveč želel mazati oči. Šele na prigovarjanje cesarice in svetovalcev se je pustil pregovoriti in se namazal. Brž ko si je dal tega mleka na oči, je opazil, da vidi kakor skozi gosto sito. Namazal se je še enkrat in videl kakor skozi rešeto, ko pa se je namazal še tretjič, je videl jasno kakor vsi drugi ljudje. Cesar je hlapcu odpustil njegovo prejšnje dejanje. Ko je najmlajši zet to videl, je tudi sam prosil cesarja, naj pride pogledat njuno domovanje. Cesar je privolil in odšel z njim. Ko je prišel tja, kaj so zagledale njegove oči! Česar ni bilo v njegovih palačah, je bilo v domu njegovega najmlajšega zeta. Ko je zet videl, kako zelo je cesar osupel, se je opogumil in dejal: »Jaz sem, presvetli cesar, tisti, ki je trikrat prišel v cerkev.« Cesar je uprl oči vanj. »Jaz sem tisti, ki je napravil prelepi vrt.« Cesar njegovim besedam kar ni mogel verjeti. »Jaz sem,« je še dejal, »tisti, ki vas je v vojni rešil iz rok hudobnežev, ki so se dvignili, da bi vas pogubili.« Cesar je od začudenja obstal kakor vkopan. Ko se je nekoliko zbral, je vprašal: »Kako moreš dokazati svoje besede?« Tedaj je njegov najmlajši zet odšel ven, stresel iz orehove lupine zlata oblačila, ki jih je hranil v njej, in se lepo opravil. Lase si je spustil po hrbtu, zajahal konja ter cesarju pokazal prst s prstanom. »Glejte, presvetli cesar, dokaze mojih besed,« je dejal. In začel je jezditi po cesarskem dvorišču. Njegovi zlati lasje in oblačila, ki jih je nosil, so se bleščali kakor sonce. Cesar si je med gledanjem vanj kar naprej zastiral oči z dlanjo. Bal se je namreč, da bi še enkrat oslepel. Pohvalil je hčer, ker si je izbrala takega moža, in ji dejal: »To si si izbrala moža, hči moja!«
»Ali si res lahko mislil, oče,« je odgovorila najmlajša hči, »da bi si za moža izbrala nekoga, ki bi mojega očeta, cesarja, osramotil pred svetom?« Tedaj je cesar, ki je bil že star, stopil s prestola in nanj je sedel njegov najmlajši zet. In vladala sta v miru in spokojnosti, dokler sta živela. Jaz pa sem sedel v sedlo in tako dalje.
Izvirnik
Lost& °data ca nici odatd, etc. A. fosta °data o pareche de omeni, muneitori, de ! cum dd. Dumne;leil. TOta nadejdea lorti era lntr'o epa cu care se hrdneati. Si aril fi voitti si ei sa alba unu copilasti, dar fu 'este rete. Cercetara in drepta si in stdnga, ca sä afle niscai-va lecuri care Rd le desfacd facutulti sterpiciunel 'or& darn, asi 1 paCcd intalne tot& surcli si mug. Nimeni nu scia sa.-1 invete ee-va. Mal umblara ei ce umblara, si la urma urmelorii, aflara despre unit' vrajitorti 'nester& carele inchiega si apele. Crestinulti se duse si la densulii, if spuse pdsulti lui si ii ceru lecuri. Vrajitoruld n'astepta multd rugd, si dupd ce se invoira, ii dete unit Din acestit meru, clise manance numal soga dumitale. Dara 1)41 de soma sa n'apuce din elii nici o fdpturd cu o viata de pe lume asta. Gatti despre aia, s6 nal grije, respunse omulu, Lasd pe mine; nu mi-a& datu mie in mans me rul&? acum sa flu odihnitti. Luandil moruld, omulti nu se mai gandea dard de cat(' la bucuria ce o sa simta el(' si nevasta cam' s'or vedea impresurati de copii. Si cu gandurile astea ajunse acasa si dete mdrulti neveste-sei, ca miinance, lard sa-I mai spue alto-ce-va. Ea primii merulii cu bucurie. Si dupd ce plea barbatuul iit Ireble sale, se aF(Ja pe pragulti usei, curki meruln maned. Epsom esise si ea din grajdu, si veni la sttipand-si, ca era invetatd,la traista cu gram-4e. Negdsindil nimicil de rontaitil. ° elu, sa marn. sd-ld 0i-lti
lua si ea cojile de merit, pe care le lepadase stapAnd-sa §i le maned cu multi poftd, ca pe nisce trufandale. Nu trecu multi §i atitg stApana catu si ep§una se simtira a fi luatii in pantece. i dupa nod luni femeea nascu unit copi- Ink de drgAuletg; era eppna unit manzuletii gingagi. Indoita fu bucuria omului cand se vedu si cu copilu, si cu manzg. i fiindii ca acesta se nascuse odata cu fiulg sei, hotart ca nimeni sa nu incalece pe densulg, fare numai cand s'o face mare. Botezara copilulu §i ingrijird de densulii, me rogu, ca unulk la paring. Copilulk crescu si se ram mare. Cand era d'ung ang par'ca era de cinci ; era cand fu de cinci, par'ca era de cinci-spre-dece, §i de ce crescea d'aia se facea mai frumosti §i mai dragala01. Dark -mi -te de invetatil ? inveld ca nealtii pe lumea asta alba. N'apuca sa aucla de la dascklg ce-va. ck elk invata mai din adanck de catil dascalull ajunsese de poveste. Unii dicea ca scia carte, pink in glesne ; altii dicea ca pink in genuchi; era altii, pink la brag. De m'arg fi intrebata pe mine, fi spusk ca scia carte pink in OW. Dark fiindk-ca nimeni nu m'a infrebatil, ea tack §i ei din gurd ca unit pesce si nu mai click nimenui nici pis! intr'una din dile ce-i vine dracosului de copila0, ca numal incaleca pe manzul lui, si mi-ti-i dete aide; era manzulti, carele si densulk crescuse de se Meuse unit carldnagi sburdalnick de n'avea astamperk, o rupse d'a fuga cu Matti cu totu, si dug ag fostg pink in dioa de astacli. Gaud prinserd de veste parintii ca bdiatulg nu e, in susg, cautk-lii in josii, nu e ; ba mai in drepta, ba mai in tanga, de lock 1 Mai cercetard pe id, mai cercetara pe dincoci, bdiatulk, asi ? nici pomenela nu era de elk Tocmai tardig, hei aflard de la nisce drumeti; ca ag veclutu unk baetandru Ware pe dqelate pe unit caluseli, carele se ducea ca ventulft. Ei cliceag ca n'apucard sa se uite dupa densulti, ca de cand se apucae sa le spue, §i peri din ochii lorg ca o naluca, ca si cand n'ark mai fi fostk. fia-sea Si asta-fela Astir-fete fiinda, cauta-lii ee le-ahii
/IA planserd parintii pins cand se istovira si densii, si ochil din lacrami nu mai uscara ; dara in desertfi, ca fiulti loru nu se mai intorse. Pasami-te ei, data s'ati Wahl sburdalniciei loru, si s'ati ye- OM la campii, si nu s'ati mai ganditii in urma ci au intinsil la drum& sbeguindu-se si icurandu-se, pins ce, cand bagara de soma, ajunsese pe nisce tarimuri necunoscute. Aci statura sa se mai odihnesca. Si voindd sa se intorca, ei se rataciserA. Nu mai sciati nisi pe unde venisera, nici pe unde sa se intarca. Atunci baiatuld incepu sa planga si sa doresca de paring. Mai cu sema cand s'a vezutil singurti, singurelti, elu care nu era esitu din casa parintilorfi, incepu sa-lti is nisce reeori de nu scia ce va sä dica asta. data vedu ass, incepu sa-16 imbuneze, ba ca o sa fats cutare lucru, ba ca ceea-laltd, Pina una alts, Isi catard unu culcusfi unde sä mae peste_nOpte. Se odihnira si dormira sub acoperemantulti cerului. A doa di, nici tu mass, nici tu casa, Idiatubl incepu erasi sa planga si sä voiasca sa se IntOrca in parinti. Catara sa-si gasesca urmele pe uncle venisera ; dara nu gasira nici piculetu de urma. Daca vedu si vedu, calulfi chse : Stapane, amii fdcutti o greela, care nu se mai perte intorce. DA-mi voe sa me ducti sa cautu veunii mijlocti ca sa ne capatuimii. Asta nu se Fite, odatA cu capulfi, respunse Dupa ce amu ajunsti pe aste tarimuri neumblate, prin pustietali fa'ra locuitori, sa me lasi si tu ? singurfi nu potii sta, uite, nici o lecufa. Incinge-te cu Muhl meu, si dud vei vedea vr'o nevoe, scutura-lti si lute!) clips sunta la tine. En me d.ucti sa cautil pe uncle sa esimu la lume, si cum sa ne vedeti D-vostra, era nasdravaml. Cu mare anevoinfa, se deslipi caluld de stapanuld sett Umbla ce umbla si se intOrse numai decatii. Elii vinturase seduhulti si cutreerase pamintulii pint nu apucase sa i se ura- '0-1 bAiatulti. Calulii, Caluld,
sea baiatului ; si intorcendu-se, spuse baiatului cA i-a gasitu unu loco unde sa se bage argatil. Ilu si inveta ce sa faca si cum sä dreg-a ca sä argatesca cu folosfi. Incaleca cand audi ca are sa-si gasesca unde sa se capatuiasca, si porni ca vintulu, precum si venise. Ajungend la nisce dine, facu precum flu invetase Cele tree dine, caci tree erail ele, se cam codea priim6sca ; iar data starui, se rugA si se fagadui cA o sa fie harnicu si credinciosii, ele ilu priimird. Asedandu-se acolo la cline, baiatulti se puse cu t6ta inima pe muncA, si dud era ce-va de facutfl mai greii sail mai anevoiosti, isi chema caluld si IT da ajutoril. Calulii carele nu sciii de unde aflase tainele dineloru, vedi cA nu era elii de florile m6rului nasdravanu, spuse iatului sa fie cu mare bagare de seina, ca in baia intr'unti timpu hotarilfi ; are sä curga auru, si atunci sa apuce elu innaintea cllueloril, sä se scalde. Ii mai spuse sa ochiasca prin politile cu haine ale dinelorfi, cand flu va pune se deretece, nisce nucl, pe care le avea dinele si le ingrijea ca pe ochil lord din capt. Baiatulu facu tocmai precum ilu invetase tntr'o di cand dinele se dusese la vinatOre, fara grije, baiatuld audi in baia dineloru unit susurfi de apa mai rasunatoru de cat alta data. Tenaendu-se, elu chema calulfil care yeah intr'o clipela de °chili. Elf cum vedu, cele ce se petrecti in baie, puse pe Matti de se desbraca in data, si ilu impinse in baie de se imbaie. Cand esi d'acolo, ce se vedeti D-vostra, cinstitT boeri4 perulti i se facuse cu totulfi de aurti, crescuse de batea pulpele, in catil nu to Indurai sa-t1 el ochiT de la elf'. Si luandu nucile, pe care le ochise elu, incaleca si, pe ic I ti -e drumulii ! Cum pisi pragulti portil Incepu casele a tipa de aril fi desteptatti si pe morn din gropa. Audind dinele tip6tul se intorsera acasa numal cat al dice meiu. Ele veclura ca lipsesce argatulti de acasa, spalacitura ce mai rarnasese in baia unde se Imbaiase argatulit si nucile ce lipseail nu mai zabavira, ci se lubatatuld calulii, caluld. sA-111 eld dinelord, caluld. bi- 1i -i
ard dupa densulit. Cat p'aci se pue dinele mana pe ei. Si fugI,. dinele dupa (Masa ; el fugi l dinele dupd densil. Daca vaclu si vaclu calulti primejdia, intinse pasubi la drumil, si Incepu sbura ca gandulil, pins ce, tocmai sand era clinele sa-i primja, ei trecura de pe tarimuld lord, si se oprira. Puterea ciinelor pins aci era. Ears data vaclura ele cä le treau hotarele, incepura cu binele a se ruga de elti ca 1S-si taie parulu sit dea loru ; dara balatulti le fa-C-ea cu baz ! ele se rugara ca barimu nucile cu haine s6 le dea. Baiatulti le arata Atunci 4inele se rugara ca incailea sä le arate perula sa se bucure si ele de vederea lui. Atunci rasfira perubl, incaleca si sbura cu bidiviulu lui. Pinele se uitara cu jindif la densubl, si ne mai avendil ce face, se intOrsera ocasa si vorbira intre ele ca sä nu mai bage argatil streinil la curtea lora, catil oru trai ele. Dupa ce ajunse pe mosia unul imperatil mare, calulif invata pe Matti ce sa faca. Elu asculta, si se duse de se bag& argatii la gradinarulii imperatului. Ping. a nu se invoi cu gradinarulti, elu isi puse o basica de vacs in cap, in care isi ascunse perult cell de aura. GrSdinarula IIS invata cum sit Lea brasde, sä semene flori sä le rasadesca si sä le ingrijescS. Si ilu luase la ochi eaci era sciI, colea cum trebue omuluI, mana drepta, nu alta ce-va. Totusi. slugile din curtea imperatesca 1111 numira chechelesil in susii, chelesu in josil, pans ce ii remasera numele Gradinaruhl imperatescu imbatranise la curtea imperatuera omit destoinic, cu frica lui Dumnedeil si cinstitil, Slujba lui de capetenie era sä duca in VAS dimineta cate unit manuchitl de flori la cele trei fete care le avea Imperatulil imbolnavindu-se gradinarulti intr'una din dile, chemg pe argatubl sett si ii spuse sit alegg din florae cele mai frumose atatea cate sä-1 ajunga a face trei legaturi de flori si as le clued fetelorif imperatului. Chelesulil se duse de culese flori si facu trei legaturi, una mai mare, alta mijlocie si alta mai mica. Pe cea mai mare, care a li -lu coltuculti. baiatula isi spirts, lesa, chelesti. la Elti
Era alcatuita din flori ce fncepuse a se trece i abia mai mirosinde, o dete fete! impgratuluI cea mai mare. Legatura rnijlotie cu flovi ce eraii tocmai in flare o dete fetel cele! mijlocil; Era legatura cea mai mica ce avea flori numai boboce, cari acumil se deschideaii o dete fetel cele! mid. Cum dete florile, o tuli d'a fuga, si se apuca de lucru prin grading. Fetele se mirara de acesta, §i en tads se dusera la imperalulu vi-1 aratara florile. Imperatul chema pe gradinard sa -i spue ce noima sä MU florile ce trimisese fetelorii sale. Gradinarulii se sperie cand audi ca ask' bolnavil este chernatil la imperatulii. bra data se duse cu inima tremuranda, si audi de la Imperatulii siritenia cu florile, elil se desvinovati si spuse ea bolnavil fiindil in acea cli, trimisese pe argatii sa duel florile. Chemandri si pe chelegi, elfi data veni, se aprople cu sfiala i respunse : Sa trait!, luminate fmparate tntru multi an! Cand mil culesii florile §i amii facutii acele manunclaiuri, n'arnii avutri nici unit gandri reii, martor mi-e Dumnecleii I ci amii datil fi e aria din domnite for! ce le arata care cumit este. Si cum al cutesatil, to unit chelegi ca tine, sä fad una ca asta ? Atata m'a taiatil capulii §i m'a dusit mintea, luminate imperate, atita am facutil. Maria to judeca §i la ce e cu d reptulii. Imperatubl ramase pe gandurl. Elil de §i s'a intristatd, dara maI multi s'a bucuratii ca II aduse aminte ceea ce trebuia sa lack' el ca until. parinte. Apol trimise o punga cu ban! argatulul. Acesta se duse i--1* dete gradinarului, sub cuvint ca elii nu scie ce sa faca cu ei, ca unulii ce are de tote de la stape-m-seil. Nu trecu multi §i viindii o serbatore, imperatulii cu toll ,curtenii §i betranii imepratiei merse la biserica. /rare betranil §i credincerii culla era §i gradinarulii. Numai fata cea mica remase acasa. Argatubl, vedendu -se singurii, descinse fraulit de pe Wig& l
sine, scose dintr'o nuca nisce haine de anima, din cele luate de la dine, se gati bine, intra in gradina, sunafriulu, §i veni calulu lui in§elate, Liar ne in frinate, si puindu-1 Multi in capti, argatulti incaleca si prinse incura calulu prin grauina- Ferestra fetei de imperatti celel midi, da in gradina si ea vedu tote ce se petrecu. Dupa ce strica gradina, argatulil se duse ca fulgerulu la biserica, dete calulti in mana unui omti ce sta afar& sa sa tie, §i elu intra in biserica. Aci merse infipt la mir, se ploconi in drepta, se ploconi in stanga, §i esi .fare. Tori cei din biserica se mircra de densulti. Ping si imperatubl dicea ca nici elti nu mai \recluse a§a voinicu frumose. Argatul de la gradinarie cum esi din biserica incaleca, si suffete. ajunse la gradina imperatesca, §i descaleca §i porunci calului se face la locii tote ceea ce stricase. se puse si numai de cat indrepta gradina §i o facu si mai frumOsa de cumii fusese. Fata imperatului cea mica vedea de la ferestra si taceai Ganda se intorse de la biserica surorile cele mai marl dise celei mai mid. Ce reti ai facut de n'ai venitti §i to la biserica, ca a venitu tinere imbracatil asa §i ap., a facutil asa §i asa, §i numai de cat a plecatti, de a ramasil toll cu ochil dupa elii. Fata cea mica asculta tacea. Dar& gradinarula, cand infra in gradina, statu in 1061 §i se mire. Apol isi inchipui elu ca pate d'aia i se pare gradina mai frumosa, unde nu intrase de multi\ intr'insa. Peste catti-va timpu veni era§1 o serbatore, si imperatulti, se duse la biserica drag cu Vita curtea lui. De asta data fata cea mica se facu bolnava remase acase, si se puse la ferestra. Argatuld de Ia gradinarie, scOse de asta data nisce haine de arginte scutura Multi §i incaleca pe cale carele venise numai ate ai clipi. eraVincurandu-hl prin gradina o strica si refi de Mil intaia ore, si erki merse la biserica, tam ca inteunii Caitiff unit inteadinsu, mai ail Wit sl $i
si de raltu randii si se Intorse acasa, porunci calului sa dregs gradina, carele o Wu inch odata mai frumosa si de catil era. Fata impdratului cea mica privea de la ferestra si tacea. II spusera surorile, ii spuse mums -sa, Ii spune tats-s611 mandru ce venise la biserica si despre care nimeni nu scia de unde era. Ea asculta si tacea. Mai trecu ce trecu si erasi intr'o serbatore mare imp6ratula merse la biserica Cu. top sfetnici sei, si cu tog curtenii tined si betrani. i de asta-data fata cea mica a imperatului se prefacu ca este bolnava, si remase acasa. Intre curtenii imperatului cad mersera la biserica era si gradinarulti, flindu betrenu, credinciosii si vechiu slujbasil alii imperatului. Argatulii celif chelesii, data se ve;lu singuru, scutura friulii §i-si chema calulu. De asta data scose din gaocea de nuca randulfi de haine celii de aurii, se gati frumosit, infrina calulif ce venise numai inselatu, isi lass perulu de aurii pe spate, Incaleca, isi incurs calula prin gradina, pe care o strica, de tofu, si apoi se duse ca si de Valtii randii, la biserica, merse la mini, se ploconi in drepta si in stanga, si esi. Intorcendu-se acasa porunci calului de ram gill:film de trei on mai frumosa de catii era. Fata imperatului ilif vfidu si cand esi si cand se intorse, si ceea ce facu, darn tacea. Cand se intorsera de la:biserica, imperatulii si top cu fotulif spusera fete celei mid a imperatului minnnea ce veclusera. Daca n'ai fostii si to la biserica, ii clisera, sa fi vedutii cum a venitii acelii Fetti-furmosii streinfi, cu perulfi de awl, ce mandru era cand s'a aplecatfi in drepta si in stanga la tots cei din biserica, si cum a esitti apoi lard sa bage pe nimeni in sem a. Fata cea mica a imperatului se facea ca asculta, dad. tacea inteensa, si ridea infundatil. Vedi ca scia ea ce scia. Gradinarulii data se intOrse de la biserica si vehu frumusefea aia de gradina ce facuse calulu argatului, se totil freca la ochi. si nu-i venea de loch sa crqa. Asia sa fie gradina. de tin6rulti cold
on ba? si credea ca a ratacitil prin alts grading. Nu o mai cunoscea. Si veclendil pe argatil flu intreba despre acea schimbare; iarg argatulti 41 cerea ertaciune, spuindii ca elti a facutil ceea ce invdtase de la stepanu-seil. Dara-mi-te cand veclu imperatulg? scose si dete o punga de bani gradinarului, pentru ca-i facuse o gradina, de nu semai gasea ca asta la nici un imperatil. Si mai trec6ndii ce mai trecu, imperatuld isl ad use aminte de cele trel manuchiuri de fief. Atunci se vorbi cu impgratesa cum sa faca sa-si dea tetelele la casele long. Cum se afla de acesta hotarire Imperatesca, incepu a veni petitori de pe la felg de felil de imperati. Fete le adeca cea mare si cea mijlocie, isi alesera cate unit fecierg de imperatil, si se dusera dupa barbatil lorg. Fata frig cea mica nu voia sa se:marite cu niciung Ba sa.-1 dea pe feciorulil cutarui imperatg, ba pe alit cutarul; asi 1 ea clicea ca nu-I cu place nici unull Ce sa facd bietultiimperatit? se sfatui boerii, si gasira cu tale sa stea fata in tr'unit privdorg, ca unit maril de aura in mat* sa trees top flif de imperati si de boeri de dinaintea ei, si pe care it va place; sa -lit lovesca cu merulg. Asa si facura. Trecura flu de impgrati card venisera in petitil, darA ca si locesca pe vre-unulii, ba. Trecurg si flii de boeri marl al impergliei; darg ca sa lovesca pre bre-unulif, nici gandit n'avu. In cele mai de pe urina trecura toff tineril hunt si re din imperatie, si din boerinasi, si din prostime, si nici nu se itita la densii fata ce sta cu merulii in mans. Trecendil si argatulu de la gradinarie, din intamplare, pe acolo, fata fit lovi cu merubl dreptit in capg. Fill de Imperati si de boeri, remasera ca batuti de Dumnedeti cand veclura una ca acesta. Imperatulu clise ca trebue sa fie o gresela, si pofti pe fiii de impel.* si de boeri sa mai treca °data. &ilia.
Trecura top cu totulii, si nu lovi pe ninieni ; dise si chelului sa treA, si de asta data tofu pe elti ilu lovi. imperatulii nu se putea Envoi ca sa is fie-sa de barbatil asa omil prostil si pofti pe tog adunarea sa mai treca odata, cad, negresit, trebue sa fie vr'o gresela a fetei. lOvi si a treia Ora, si pe argatulti chelg flu cu meruhl fata imperatului. Atunci imperatulti neavenclii incotro, dete de barbatii fiesel pe argatil, dara ii si oropsi, gonindu-i de la casa Ei se dusera de la faca imperatului, care ii oropsise, cu lacramile in ochi si cu inima smerita, alesera locti de trait', unit bordeiti in care tinuse imperatul nisce bivoll. Apoi aducendu-sI aminte fata imperatului de ceea ce Meuse in grading, iiii indemna sa-sI theme calulti. Argatuld, ginerele imperatului, facu precumii II cli-ese sochema calubl si-I porunci sa-I faca nisce palaturi sub pamint fara sernanti pe lume. Calulit nu intarclie si le facu nisce palaturi infricosate. Nu se gasea la imperatulii in casa, ce se gasea in palaturile lord. Si bogatii, si scumpeturi, si totu ce at fi poftitii, se gasea la densiI. i. mai trecendti catinica vreme Ia mijlocti, se pomeni imperatulti cu veste de la until altu imperatii sa esa la resboid. Imperatulu chema in ajutorfi pe ginerii seI fecioriI de imperap, caril si venira si se laudati cu ispravile ce au sa faca. and veni vremea a merge Ia resboid, eta ca se infatise la imperatulti si argatulti, ginere set', si ceru is si pe densulii la resboid, to pate va taia si elu veunil vrajmasil. Imperatulii si ginerii eel marl, ild infruntara, elicendu salase in pace, sa nu-I mai pOrte si lui grija p'acolo. Elu stk.rui, si imperatulil se indupleca si porunci dea si lui o martega de calif si o rugina de palosii. Argatuld bleated volosti si porn} inaintea ostilorti. Cand ajunse la o lacoviste pu unde trehuia sä treca, eld innomoli calutg, si incepu snit bats ca sa iasa de acolo, dara in desertil. Ajungendu-lii imepratulti cu ginerii cei marl si cu Vita &tea, und tad cal lul. siil lia, aid sa-lii sa-1 Trecura
trecu pe Tanga densula cletinandii din cape, era ostasii isi dedeati cote si rideati. Dupe ce trecura si se departare de nu se mai veclura, argatulii scutura friule, si eta ce indata sosi calule. IT spuse ce avea de gandu se face si ceru povale. Ca lulu ilti invata ce sa face, cand va fi dinaintea vrajtnasului. Dura ce lua in cape. tote Inv* calule, incaleca si porni Ajungendu la resboiti si veyndil. pe al sel incaerati cu vrajmasii, tocmai cand acestia erati sa dovedesca pe socru -see si pe cumuatii sei, unde mi se ridica de trei stanjeni pe d'asupra ostilor si sbura drept la imperatubl socru -see, ii -We degetulti cu inelulii lua cu sine. Apoi se lass asupra vrajmasuluI si taia in came vie cu nemilostivire, iutocmal ca une muncitorti vrednicil cand trage cu cOsa nemiluitil. Iar cand ile intetea vrajmasulti, calulti se urca ca fulgerulii in susti si se tinea bine de coma lul. Apoi cand se lasa In jos, taia cum scia el in legea lul sa tae. Asa, vecli, nil invalase calulii. De trei on se urcase in susti, cand navalise vrajmasulti asupra lul, si de fret: on se lasase ca untivartejil asupra Ostei vrajmasescl. La fie-care data cadeati d'a stanga ci d'a drepta lui cu gramada, si facea uliti, uliti, pe unde ergea. In mai putinii ca de cand me apucaie sa ye povestesce, mormane de morri se vedea pe unde trecuse Asa spaima grozava bags elu in inimile vrajmasulul, in catti prinse a fugi, era elti a-I goni si a-I tdia ca pe nisce vite. imperatulti socru, remase tnmarmuritil cand veclu atita vrednicie. Dupe fuga vrajmasului, elti statu loculul si multumi lui Dumnecleil ca le-a trimesti pe angerulti WI de i-a scapatil din mana dusmanului, care vrea sa-1 piarcla si mai multe nu. Argatulti, ginerele imperatuluI, dupe ce-lti mantui, se in t6rse dinaintea lui, dete drumulti calului incaleca iara pe martoga ce-i dase imperatulti si se chinuia a esi din nomolti. Imperatule se Intorcea cu voe bung de la este si dandii peste densulti innomolit Mica In noroie, porunci la vr'o dol ostasi scOse d'acolo. ce -lit elk. -sell, 1i -I el elk. de-ll
Si ajungend acasa, ginerele Imperatului celu chelti spuse neveste-sei ce facu. Ea se bucura din OVA inima. 'rota estea vorbia de fingerulti Domnulul care le diduse atitd semuia cu strainula care venise la biserica Insusi imperatulti banuia acesta, si aru fl doritti ca sa-lii ma Intalnesca o data sa-i mullumesca. Dana de unde nu e. Mai trecend ce ma! trecu Imp6ratulii ajunse de orbi. Toll vracii se adunara dadura lecuri, dara nici unele din buruienele for nu-i dara in de bine. Vrajitorele pusera apa la stele adusera si-1 descintara, totu insa ce pune la ochi mai re Ii facea, dara mai bine de locti. In cele din urma and cititoril de stule si vraciil mare fu adusil cu multi cheltuiala din teri streine, si acesta spuse ca pans cand imperatulii nu va avea lapte de pasere de peste apa IordanuluT cu care sa to unga la ochi, nu-i va veni veclula. Atunci pus imperatulii Omen! sa strige prin told imperatia, ca tine se va gasi sa aduca lapte de pasore de peste apa Iordanului, acela sa scie cu bung Incredintare oa va dobandi calf' imperatescil si jumetate Imperatia. Dana strigara de, surda, caci nu se gasi nimeni carele sa se Insartineze cu acesta slujba. Gineril imps ratului ceI marl, data veclura asa, se legari ca ei vortl educe laptele trebuinciosti, si incalecara pe cal buni imperatesci, luara cu densil slujitori si bani. Umblara el, Mara, si nu putura afla ceea ce catati. In cele din urma date peste unti Insciatora carele le date lapte, ca totti laptele si le luara o multime de ban!. El se intorse cu bucurie la casa socrulul lord. In aceiasI vreme si ginerele Imperatului, argatulti pleca dupa lapte de pasere. scutura Muhl si indata si veni bidiviuld IT spuse ceea ce voia, si calulu II respunse : ce e mai lesne stapane; caci acolo iocuescu si eft. Incaleca si porni. Dupa ce ajunse lug lapte de pasere de preste riulu Iordanului si In cite-va (Ale se intorse acasi cam tail odata cu cumnatii sal. Acestia mersera la imperatulti, ii adusera lapte de alit* lortl, §i-I §i-I Eli ajutoru ai-15 ingii lul.
tit care dete pe la ochi imperatulti, si remase ca intaia, orbit ,ca to' orbit. Nu-I folosi nimicfi. Merse si argatulit adu e si elu lapte, darn adevaratti lapte de pasere de preste riulti Iordanului. Imperatulit nu prea voia sa dea pe la ochi. Dupa staruinta imperatesei si a sfetnicilor, se indupleca si se unse. Cum puse la ochi lapte de acesta, bag& de semi ca vede ea prin sits. Mai dete odata, veclu ca prin ciuru, cand se unse si a treia Ora, veclu luminatii ca toy dmenii. ImOratulti erta pe argata de fapta lui de mai'nainte. Ginerele sett celu mica, data veclu asa; rugs si elii pc imperatula sä vie sa le vacla locuinta. Imperatulii se indupleca si merse. Cand ajunse acolo, ce sa -I vacia ochil ? Ce nu era in palaturile lui, era In locuinfa ginerelui sea cell"' midi. Veclenda mirarea de care era coprinsfi imperatulfi, ginerele s6ti celti midi se incumeta si Eti sunta, Marite Impdrate, celu ce amii venitti de trei on In biserica. Imparatulu arund tinta ochil la ell Eu suntit celu ce facutii gradina cea frumosa. Imperatulfi par'ca nu-I venea sä cre0 spuselorit lui. Eft suntii, mai clise, edit ce v'amit scapatil in resboiii din mana nelegiuitilorit ce se sculasera sa to rapue. Imperatulit remase stalpitil de mirare. Apoi mai viindu'si in fire ti clise : Cum pop dovedi ciisele tale? Atunci ginerele sea celu mica esi afark scutura scose hainele de aura din gaocea de nuca unde le pastra, se gati frumosa. isi lass perulit pe spate, incaleca pe calu, si aratanda imperatulu/ degctulu cu inelulu, elite : Eats, marite imperate, doveclile cliselor mele. Si ,ncepu a incura calulu prin curtea imperatului. Perdu sett' Mit de atilt si hainele cu care era imbracatii, stralucea ca sot ele. imperatulfi uitandu-se in dansulii, to-tit punea mana la ochi, facendu-si umbra. Vecli ca se temea O. nu orbesca anca odata. Elu lauda pe fie-sa, pentru tali alesese unit asemenea si-i din: Ii-ama friula, barbatil.
i al fi pututii ore crede D-ta, tata, respunse fata cea mica, ca a§ fi pututii sa-mI alegii de barbatii pe unulil care sä faci tatAluI mei', imperatil, ru§ine in Rune? Atunci imperatulii, §i betranii fiindii, se cobori din scau nulii imperatiel, pe care se urca ginerile sell cell Imicu. Si Imperafira in pace §i in linisce ping ce traira. Iara di incalecaia p'o sea, etc.
