Prevod
Nekoč je živel cesar, ki so mu pravili cesar Roșu. Bil je silno žalosten, kajti za njegovega vladanja so zmaji ukradli sonce in mesec z neba. Razposlal je ljudi po vseh deželah in glasnike po mestih, da bi vsem razglasili: kdor bo zmajem odvzel sonce in mesec, bo dobil njegovo hčer za ženo in povrhu še polovico cesarstva; kdor pa se bo odpravil na pot in ne bo ničesar opravil, naj ve, da bo ob glavo. Marsikateri junak se je že opekel, ker se je prevzetno bahal, da bo zlahka kos takšni nalogi; ko pa je bilo treba kaj storiti, se je obračal zdaj sem, zdaj tja, begal iz kota v kot in ni vedel, kje naj začne in kako naj konča. Saj veste, ne daje vsaka muha medu. Cesar pa se je držal svoje besede. Tiste dni je živel junak po imenu Greucenu. Tudi on je slišal za cesarjevo obljubo; premišljal je in premišljal, naposled pa le zbral pogum, zaupal v božjo pomoč in svojo junaško moč ter se odpravil k cesarju, da bi mu ponudil svoje usluge. Med potjo je srečal dva človeka, ki so ju cesarjevi služabniki peljali pred cesarja, da bi ju dal usmrtiti, ker sta pobegnila iz bitke, v kateri se je njegova vojska spopadla z nekimi pošastmi. Uboga moža sta bila vsa potrta, Greucenu pa ju je tolažil s tako blagimi besedami, da sta se nekoliko opogumila; znal je namreč sukati jezik. Naš Greucenu je v tem srečanju zaslutil dobro znamenje in si rekel: »Poskusil bom srečo. Če mi uspe pregovoriti cesarja, da tema človekoma prizanese s smrtjo, si bom upal prevzeti tudi drugo nalogo; če pa ne, pa zbogom! Vrnil se bom, od koder sem prišel. Naj odloči sreča; poskusiti ni nikoli greh.« Tako si je prigovarjal in hodil naprej, dokler ni prišel na cesarski dvor. Stopil je pred cesarja in mu toliko povedal, izbral toliko lepih in ljubeznivih besed ter tako spretno govoril, da je še cesar nazadnje verjel, da bi bilo krivično usmrtiti tista človeka; da mu bo bolj v prid, če bo imel dva podanika več, in da bo njegov ugled po svetu le še večji, če bo ljudstvu izkazal milost. Moža se nista mogla naužiti veselja, ko sta slišala, da je Greucenu cesarja tako omečil, da jima je odpustil. Iz vsega srca sta se mu zahvalila in mu obljubila, da bosta vse življenje prosila Boga zanj, naj ga vodi od zmage do zmage; in tako sta tudi storila. Ta uspeh je Greucenu vzel za dobro znamenje. Ko je drugič stopil pred cesarja, je s svojimi medenimi besedami spregovoril takole: »Vzvišeni gospod, še mnogo let živite na svetlem prestolu tega cesarstva! Mnogi junaki so se vašemu veličanstvu zavezali, da bodo zmajem odvzeli sonce in mesec, ki so ju ugrabili z neba, pa so vsi umrli bridke smrti, ker niso mogli izpolniti dane obljube. Tudi jaz, vzvišeni gospod, se nameravam podati iskat te zmajske pošasti in poskusiti srečo. Morda nam Bog le nakloni, da bomo mogli kaznovati preklete zmaje za njihovo brezumno predrznost. Le tudi vi mi bodite v oporo.« »Dragi moj Greucenu,« je odgovoril cesar, »v svojem sklepu ne morem spremeniti niti pičice. Pa ne zaradi česa drugega, temveč zgolj zato, ker hočem biti pravičen. Moji ukazi morajo veljati enako za vse cesarstvo; pri meni ni prostora za pristranskost.« Ko je Greucenu videl cesarjevo neomajno odločnost in spoznal pravičnost njegovih besed, je z junaškim glasom dejal: »Naj bo, presvetli cesar! Četudi bi vedel, da bom poginil, ne bom odnehal, dokler srečno ne opravim naloge, ki jo prostovoljno prevzemam.« Dogovorila sta se in čez nekaj dni je odšel, potem ko je uredil vse, kar se mu je zdelo potrebno, da bi iz tega podviga prišel s častjo. Greucenu je vzel s seboj tudi brata in hodila sta, hodila, hodila po dolgi poti v daljne kraje, dokler nista prišla k Zemeljskemu kovaču, s katerim sta bila pobratima. Ta kovač je bil najspretnejši na svetu, povrhu pa je poznal še čudežne skrivnosti. Pri njem sta se ustavila in odpočila. Tri dni in tri noči sta bila Greucenu in Zemeljski kovač zaprta v kamri in se posvetovala. Ko sta si brata nekaj dni odpočivala in so domislili vse, kar je bilo treba storiti, sta se Greucenu in njegov brat spet odpravila na pot. Takoj po njunem odhodu se je Zemeljski kovač lotil dela in skoval Greucenujevo podobo, vso iz železa; nato je ukazal, naj peč gori podnevi in ponoči in naj podobo brez prestanka držijo v ognju. Greucenu in njegov brat pa sta hodila daleč, še dlje, dokler nista prišla do razpotja. Tam sta se ustavila, sedla na travo in zaužila nekaj malega od živeža, ki jima je še ostal. Nato sta se objela, se razjokala kakor otroka in se poslovila. Preden sta se razšla, sta si izmenjala robca in se dogovorila: »Če se bosta robca trgala ob robovih, naj še upava, da se bova videla; če pa se bosta pretrgala na sredi, bova vedela, da je eden izmed naju mrtev.« Tudi nož sta zasadila v zemljo in rekla: »Kdor se prvi vrne in najde nož zarjavel, naj drugega ne čaka več, kajti to pomeni, da je umrl.« Potem je Greucenu krenil na desno, njegov brat pa na levo. Brat je dolgo zaman hodil naokrog, nato pa se vrnil na kraj, kjer sta se ločila. Ker je našel nož čist in svetel, je tam ostal in čakal; srce pa se mu je veselilo, saj je na nebu že zagledal sonce in mesec. Greucenu pa je šel in šel po stezici, ki ga je pripeljala naravnost do zmajskih hiš, v tako odročen kraj, da je sam vrag tam odstavljal svoje mladiče. Ko je prišel tja, se je trikrat prekucnil čez glavo in se spremenil v goloba. Vidite, dobro si je zapomnil čarovne nauke Zemeljskega kovača. Kot golob je vzletel in sedel na hruško, ki je rasla prav pred hišami. Tedaj je prišla ven starejša zmajevka. Ko ga je zagledala, se je brž vrnila ter poklicala mater in mlajšo sestro, naj prideta pogledat čudo. Mlajša je rekla: »Mamica in sestrica, ta ljubki ptiček se mi ne zdi dobro znamenje za našo hišo. Njegove oči niso podobne ptičjim; bolj me spominjajo na oči zlatega Greucenuja. Doslej nam je šlo dobro. Odslej pa naj se Bog usmili nas in naših.« Očitno so tudi zmaji poznali Greucenujevo junaštvo. Nato so se vse tri zmajevke vrnile v hišo in začele posvetovati. Greucenu se je nemudoma spet trikrat prekucnil čez glavo, se spremenil v muho in zletel v zmajsko sobo. Skrit v razpoki stropnega trama je poslušal njihov posvet. Ko si je vtisnil v spomin vse, kar je slišal, je zletel ven ter krenil po poti v Zeleni gozd. Tam se je skril pod most. Iz prisluškovanja je namreč izvedel, da so šli zmaji lovit v Zeleni gozd in da se bo eden vrnil zvečer, drugi opolnoči, njihov veliki poglavar pa proti zori. Medtem ko je Greucenu čakal, se je res vrnil najmlajši zmaj. Ko je njegov konj prišel do mostu, je glasno prhnil in odskočil sedem korakov nazaj. Zmaj se je razjezil in rekel: »Ah, da bi volkovi požrli konjsko meso! Na tem svetu se nikogar ne bojim razen zlatega Greucenuja; pa še njega bom z enim samim udarcem spravil na tla.« Ko je Greucenu to slišal, je stopil na most in zavpil: »Pridi, junaški zmaj! Naj se sekava z meči ali spoprimeva z golimi rokami?« »Raje z golimi rokami, tako bo bolj pošteno.« Približala sta se drug drugemu in se zgrabila. Zmaj je vzdignil Greucenuja in ga treščil v zemljo do kolen. Nato je Greucenu vzdignil zmaja, ga zabil v zemljo do vratu in mu odsekal glavo. Zmajevo truplo in njegovega konja je vrgel pod most, potem pa legel počivat. Opolnoči je prišel starejši zmajev brat in njegov konj je odskočil sedemnajst korakov nazaj. Zmaj je izrekel enake besede kakor njegov brat, Greucenu pa mu je odgovoril prav tako kot prvemu. Stopil je izpod mostu in se spoprijel še z njim. In kako je, ljubi moji, zmaj pograbil Greucenuja ter ga zabil v zemljo vse do pasu! Toda Greucenu je naglo planil pokonci, tudi sam pograbil zmaja, ga treščil v tla do vratu in mu s svojim mečem odsekal glavo. Še njegovo truplo in njegovega konja je vrgel pod most, nato pa znova legel k počitku. Proti zori pa je privršal oče zmajev, silen in črn od zlobe. Ko je prišel do mostu, je njegov konj odskočil sedeminsedemdeset korakov nazaj. To je zmaja tako razsrdilo, da je zarjovel: »Ah, da bi volkovi požrli konjsko meso! Na tem svetu se nikogar ne bojim razen zlatega Greucenuja; pa še njega bom samo pomeril s puščico in že bo ležal na tleh.« Tedaj je tudi Greucenu stopil izpod mostu in mu rekel: »Le pridi, junaški zmaj, pomeriva se! Naj se sekava z meči, bodeva s sulicami ali spoprimeva z golimi rokami?« Zmaj je pristopil in začela sta se bojevati. Z meči sta se bíla, dokler se nista meča zlomila; s sulicami sta se bodla, dokler se nista sulici razleteli; nato sta se zgrabila in začela rušiti drug drugega.
Tako silovito sta se premetavala, da se je zemlja tresla. Zmaj je na vso moč stisnil Greucenuja, toda ta je uganil njegovo namero, napel telo in mišice, tako da mu ni mogel do živega. Nato je Greucenu, ko je zmaj najmanj pričakoval, tako stisnil nasprotnika, da so mu zapokale kosti. Takšnega boja še ni bilo videti. Rvala sta se in rvala, dokler ni napočilo poldne in sta oba opešala. Tedaj je nad njima priletel krokar, krožil po zraku in opazoval njun boj. Ko ga je zmaj zagledal, mu je rekel: »Krokar, krokar, črni ptič, prinesi mi kljun vode, pa ti dam za hrano junaka skupaj z njegovim konjem.« Tudi Greucenu je spregovoril: »Krokar, krokar, meni prinesi kljun sladke vode, pa ti dam za hrano tri zmajska trupla in tri konje.« Ko je krokar zaslišal te besede, je Greucenuju prinesel kljun sladke vode in mu pogasil žejo; žeja pa ga je pestila, da je bilo joj. Tedaj se je Greucenu spet okrepil in zajel sapo. Dvignil je zmaja, ljubi moji, ga z vso silo treščil ob tla, da se je pogreznil do vratu, in mu stopil na glavo. Nato mu je rekel: »Povej mi, gnusni zmaj, kam si skril sonce in mesec! Zdaj mi ne uideš več iz rok.« Zmaj se je izmikal in blebetal vse mogoče, Greucenu pa mu je spet rekel: »Če mi poveš ali ne, našel ju bom, tebi pa bom še glavo odsekal.« Zmaj je še upal, da si bo z odgovorom rešil življenje, zato je dejal: »V Zelenem gozdu stoji stolp. Tam sta zaprta. Ključ je mezinec moje desne roke.« Komaj je Greucenu to slišal, že mu je odsekal glavo, nato pa še prst in ga vzel s seboj. Krokarju je po obljubi prepustil vsa trupla, sam pa odšel k stolpu v Zelenem gozdu. Z zmajevim prstom je odklenil vrata in v notranjosti našel sonce in mesec. V desnico je vzel sonce, v levico mesec, ju vrgel na nebo in se neizmerno razveselil. Ko so ljudje na nebu spet zagledali sonce in mesec, so se radostili ter hvalili Boga, da je Greucenuju dal toliko moči, da je premagal te peklenske sovražnike človeštva. On pa je, zadovoljen, da je srečno opravil nalogo, krenil nazaj. Na dogovorjenem kraju je našel brata in objela sta se. Kupila sta si konja, hitra kakor puščica, ter se naglo odpravila proti cesarju. Med potjo sta naletela na hruško, polno zlatih hrušk. Greucenujev brat je rekel, da bi bilo dobro malo posedeti v njeni senci, da si tudi konja oddahneta, medtem pa bi lahko nabrala nekaj hrušk in si z njimi potolažila lakoto. Greucenu, ki je slišal, kaj so naklepale zmajevke, je privolil v počitek, ni pa dovolil, da bi brat trgal hruške; rekel je, da jih bo nabral sam. Potegnil je meč in udaril po hruški pri korenini. In kaj je bilo videti? Iz drevesa sta se ulili kri in ostudna strupena tekočina, iz njega pa je zadonel glas: »Pogubil si me, Greucenu, kakor si pogubil mojega moža!« Od hruške ni ostalo drugega kot prah in pepel. Brat je ostrmel od začudenja, saj ni vedel, kaj vse to pomeni. Šla sta naprej in po dolgi poti prišla do prekrasnega vrta, polnega cvetlic in metuljev, kjer je žuborela bistra, mrzla voda. Greucenujev brat je rekel: »Ustaviva se tu za hip, brat, da si s konjičkoma odpočijeva. Pila bova hladno vodo in nabrala cvetlic.« »Le dajva, brat,« je odgovoril Greucenu, »če so ta vrt zasadile človeške roke in če je ta studenec ustvaril Bog.«
Nato je potegnil meč, udaril po steblu cvetlice, ki se mu je zdela najlepša, in jo podrl na tla; potem je zabodel še v dno studenca in ob njegove robove. Namesto vode je iz njega zabotala temna kri, prav kakor iz cvetličnega stebla, in zrak je napolnil oduren smrad. Tudi od starejše zmajevke sta ostala le prah in pepel, kajti ona se je spremenila v vrt in studenec, da bi Greucenuja zastrupila in ubila. Ko sta se rešila še te nadloge, sta zajahala in odjezdila naprej hitro kakor veter. In kaj se je zgodilo potem? Za njima se je pognala pošastna mati zmajevk, z eno čeljustjo v nebu in drugo v zemlji, da bi pogoltnila Greucenuja in še vse naokrog. Imela je tudi razlog, da je bila tako besna in zagrenjena: ostala je brez moža, brez hčera in brez zetov. Ko je Greucenu začutil, da jima sledi stara zmajevka, je rekel: »Ozri se, brat, in mi povej, kaj vidiš.« »Kaj naj vidim, brat?« mu je odgovoril. »Glej, kakor vihar se za nama vali oblak.« Tedaj sta pognala konja, ki sta drvela kakor veter, gladko kakor misel. Greucenu je še enkrat rekel bratu, naj pogleda nazaj. Ta mu je povedal, da se oblak bliža kakor ognjeni zublji. Še enkrat sta priganjala konja in dospela do Zemeljskega kovača. Brž ko sta razjahala, sta se zaprla v kovačnico. Takoj za njima je prihitela zmajevka. Če bi ju bila ujela, bi ju pokončala; niti koščica ne bi ostala od njiju. Zdaj pa jima ni mogla več do živega. Zato se je zatekla k zvijači in prosila Greucenuja, naj naredi luknjo v steni, da ga bo vsaj v obraz videla. Greucenu se je pretvarjal, da se je omehčal, in je naredil odprtino. Zemeljski kovač pa je že stal pripravljen z njegovo železno podobo, tako razbeljeno od ognja, da so z nje letele iskre. Ko je zmajevka nastavila gobec k odprtini, da bi vase posrkala Greucenuja, ji je Zemeljski kovač vanj porinil ognjeno rdečo železno podobo in ji jo zrinil po grlu. Požrešnica jo je pogoltnila in pri priči poginila. Tako se je končala njena požrešna lakota! Ni minilo dolgo, ko se je zmajevkino truplo spremenilo v železno goro, in tako so se rešili še nje. Zemeljski kovač je odprl vrata kovačnice, stopil ven in tri dni in tri noči so slavili tako veliko zmago. Še posebno on je bil ves iz sebe od veselja zaradi železne gore. Svojim pomočnikom je ukazal, naj za Greucenuja naredijo voz s tremi konji, vse do zadnjega koščka iz železa. Ko je bilo delo končano, je dahnil vanje in jim vdihnil življenje. Greucenu se je poslovil od pobratima, Zemeljskega kovača, sedel na voz s svojim pravim bratom in se odpeljal k cesarju Roșuju po obljubljeno nagrado. Vozila sta se in vozila, dokler se pot ni razcepila. Tam sta se ustavila in odpočila. Nato je Greucenu odpregel enega konja in ga dal bratu, naj odjezdi k cesarju ter mu sporoči veselo novico, da se Greucenu vrača kot zmagovalec; sam pa je ostal nekoliko zadaj. Ko se je zleknjen na vozu lagodno peljal naprej, je šel mimo nekega šepavega vraga, ki je prežal na popotnike, da bi jim delal preglavice. Ta se ni upal odkrito spopasti z Greucenujem, toda da junak le ne bi ušel njegovi peklenski zlobi, mu je iz zadnje osi izvlekel zatič in ga vrgel daleč nazaj. Potem je sam rekel Greucenuju: »Hej, prijatelj, izgubil si zatič! Pojdi ga iskat!« Greucenu je skočil z voza, pri tem pa na njem po pomoti pustil meč. Medtem ko je iskal zatič, mu je vrag meč ukradel, nato stopil na rob ceste, se trikrat prekucnil čez glavo in se spremenil v veliko skalo. Greucenu je vstavil zatič nazaj v os, ga dobro pritrdil, sedel na voz in se odpeljal dalje. Ni pa opazil, da nima več meča. Zdaj pa poslušajte in se čudite, draga gospoda, kaj je doletelo ubogega Greucenuja. Neki ničvredni svetovalec cesarja Roșuja se je bil zaobljubil vragu, če mu pomaga dobiti cesarjevo hčer za ženo. Še otroke, ki bi se rodili v tem zakonu, je obljubil nečistemu duhu. Peklenšček je vedel, da je Greucenu brez meča človek kakor vsi drugi. Njegova moč je tičala v meču; brez njega ni mogel pokazati svoje nadnaravne sile. Zato mu ga je ukradel in ga dal tistemu malopridnemu svetovalcu. Ta se je prikazal pred cesarjem in zahteval njegovo hčer, češ da je prav on dosegel veliko zmago. Cesar mu je verjel, saj je videl pri njem tudi meč, in začeli so pripravljati vse za poroko. Medtem ko so se na dvoru pripravljali na svatbo cesarjeve hčere z lažnim junakom, ki je trdil, da je zmajem odvzel sonce in mesec, je prišel Greucenujev brat z novico, da bo Greucenu kmalu prispel. Brž ko je bahavi svetovalec to slišal, je odšel k cesarju in mu rekel, da je prišlek slepar ter da ga je treba vreči v ječo. Cesar ga je poslušal. Svetovalec pa je nemirno hitel sem in tja in priganjal, naj bo poroka čim prej. Mislil si je, da lahko potem, ko bo enkrat poročen s cesarjevo hčerjo, pride tudi sto Greucenujev, pa mu ne bodo mogli ničesar več, saj bo stvar že opravljena. Cesarju pa takšna naglica ni bila po volji in je s pripravami nekoliko zavlačeval. Kmalu je prispel tudi Greucenu in stopil predenj. Cesar zdaj ni vedel, komu naj verjame. Slutil je, da je to pravi Greucenu, ni pa si znal razložiti, kako se je njegov meč znašel v svetovalčevih rokah. Tedaj je tudi Greucenu opazil, da nima meča, in šele zdaj se je spomnil, da je skalo ob cesti zagledal šele potem, ko je našel zatič in se z njim vračal k vozu. Spoznal je, da tu nekaj ni čisto. »Presvetli cesar,« je rekel, »ves svet govori, da ste pravičen človek. Prosim vas, poskrbite tudi zame, da se mi zgodi pravica. Dolgo ste čakali; počakajte, prosim, še malo, pa boste na lastne oči videli resnico.« Cesar je privolil, da bo počakal, dokler se Greucenu ne vrne. Ta je spet sedel na svoj voz z železnimi konji in se brez predaha peljal, dokler ni prišel do skale tam, kjer mu je nečisti iz voza izvlekel zatič. »Ničvredno bitje, poguba človeštva,« je rekel, »vrni mi meč, ki si mi ga ukradlo, sicer od tebe ne bo ostalo niti za pest prahu!« Skala pa se ni niti zganila. Greucenu se je tedaj trikrat prekucnil čez glavo, se spremenil v bojni kij, ves iz jekla, in začel udrihati po skali, da se je zemlja tresla. Ob vsakem udarcu se je odlomil kos kamna. Udarjal je in udarjal, dokler ji ni zdrobil vrha. Šele tedaj je skala začela trepetati in prositi odpuščanja. Toda kij je udrihal vse siloviteje in tolkel, tolkel, dokler je ni zdrobil v prah. Ko od skale ni ostalo nič več pokonci, je Greucenu prebrskal prah in našel svoj meč, ki mu ga je ukradel satan. Vzel ga je in se brez trenutka počitka vrnil pred cesarja. »Pripravljen sem, vzvišeni cesar,« je rekel, »vsakomur pokazati, kaj zmore Greucenujev meč. Naj pride tisti nesramni svetovalec, ki vas je hotel preslepiti, da se pogovoriva.« Cesar ga je poklical. Ko je svetovalec prišel in zagledal Greucenuja z namrščenimi obrvmi, se je začel tresti in prositi odpuščanja. Povedal je, kako mu je Greucenujev meč prišel v roke. Na Greucenujevo prošnjo mu je tudi cesar odpustil, vendar mu je ukazal, naj zapusti njegovo cesarstvo. Nato je dal izpustiti Greucenujevega brata iz ječe. Priredili so pravo cesarsko svatbo in začelo se je veselje, ki je trajalo tri tedne … Jaz pa sem na sedlo sedel in vam to povest povedal.
Izvirnik
fosttl °data ca nici-odata, etc. A. fostil unit imperatt §i se numia imperatulti Rost'. Eld era forte maltnitit ca in clilele lui, nisce smel furasera sorele si luna de pre cert. Tramise dee ameni prin tote terile si revne prin ora,,e, ca sa dea in scire tutuloru ca on -tine se va gasi sa scola serele ci luna de la Smei, acera va lua pe tia-sa de nevasta §i anca ci jumotate din imperalia lui, era tine va umbla si nu va isbandi nimicit, aceea sa scie ca i se va titia capult. Multi voinicl se potricalisera semefindu-se cu uprinta ca va scote la capetti o asemenea Insarcinare; si, cand la treba, hit in susti, hit in josti, da din coltit in coltu §i nu scia de unde s'o incepa si unde s'o sfat*sca, vecli ca nu tete muscele facil miere. Imperatult insa se -firm de cuvintO. Pe vremea aceea se afla until vitezu pre nume Greucenu. Audindu si elt de fagaduinla imperatesca, ce se gandi, ce se resgandi, ca numai tsi mut inima in dinli, incumelandu-se pe ajutorulti lui Dumneclet si pe voinicia sa, si plea si elu la Imperatulti sa se inchine cu slujba. Pe drumil se intilni cu dol omeni pe carl slujitorii imperatesci II ducea la imperatuld ca sa-I taie, pentru ea fugisera de la o batalie ce o avusese acesta cu nisce gadine. El erail tristl, bietil dmeni, dart Greucenu ii mangaie cu nisce vorbe a.5a de dulci, Incat le mai veni nifica inima, ca era Si mqter0 la cuvintt Greucenu nostru puse nadejdea In intemplarea acesta §i isl clise : im voi incerca norocult. De voiil isbuti sa induplecit pe imperatuld imperatulii Elu isi
a erta pe ace$1 omeni de la morte, me volii incumete sa me insarcinezil §i cu cea-l'alta treba ; era de nu, sanatate buna M6 voitt duce de unde amu venitil. Asta sa fie norocubl mai; nici odatA nu stricA tine -va sa facA o tncercare. Si astfelu, poftorinduli unele ca acestea, aide, aide, ajunge la curtea imperatesca. Infatisandu-se la imperatubi, atatea ii povesti, asa cuvinte bune si dad geese §i atata meteFigii puse in vorbirea sa, iucata si imperatulii creclu ca pe nedreptil aru fi sa more pe ace! omen! ; ca, mai de folostl fi lui sa aiba dol supqi mai multi'', §i ca mai mare va fi vacja 1ui in lume de s'arti areta milostivit catre poporii. Nu mai putura 6menil de bucurie cand auzira ca Greir.entt a maglistil pe Imperatulil pina inteatata, incatii '1-a facutil sa-i erte. Multumira lu! Greucenu din tots inima, si it fagaduira ca in tots viata loril se vorii ruga lui Duinnecleil pentru den sulti ca sa merga din isbanda in isbanda, ceea-ce si facura. Acesta isbAnda o lua drepttt small bunti, si Greucenu, mergendil a doua orti la imp6ratuLA, grai cu cuvintele lut mierese cele urmatOre : Marite Demme, sa traesci intru multi an! pe lumivatulu scaunulil acestel imperatii. Multi voinici s'ail legatu catre Maria ta sa scota de la Smel sorele §i luna pe care le-a hrapitil de pe cent, ca cu mOrte au muritu, fiindca n'ai1 pututil indeplinesca legamintele ce au facutii catre Maria ta. Si eu, Marite DOmne, cugetii a me duce intru cautarea acestorii Wheel de Smel, fi voia sa-mi cercii si eu norocul5, dOr-dor va da Dumneclett sa ajungemii a putea pedepsi pe ace! blestemact de Smel, pentru nesocotita lora indrasnela.. Dar fii-mi §i mina de ajutorii. Dragulii met Greucene, respunse imperatulti, 111.1 potii sa schimbii nici o iota nici o cirta din hotarirea mea. Si acesta nu pentru altu ceva ci numai §i numai pentru ca voesca sa fin dreptil. Poruncile mele voiu a fie una pentru tots imperatia mea ; la mine partinire nu este scrisfi. seta si mi-aru milostive, i-ar5 pi sa-pl
Veclend statornica hotarlre a imperatului §i dreptatea celorit vorbite de densuld, Greucenu cuvintd cu glasit voinicescil : Fie, Mdrite imperate, chiar de apl sci ce void per!, tote nu me void rasa pane nu void duce la capetil bung sarcina .ce imi kit de bung voea mea. Se invoke, §i preste cite -va (Ale §i pled, dupe ce puse la cale tota ce gasi ca e bine se' face', ca scape cu fate curate din aceste Intreprindere. Greucenu lua cu densuld sr pe fratele sed si merse, merse, merse cale lunge departate pane ce ajunse la Fauruld Omentului, cu care era frate de truce. Acestii faura fiinda cele mai meterit de pe pamintil, era si nasdravana. Aici se oprira si poposira. Trei clile si trei nopli ail state inchisi intr'o carnara Greucenu cv Fauruld pantintului si se sfatuira. Si, dupe ce se odihnird cite va dile, §i ma! planuire ceea ce era de Mute, Greucenu si frate-sed, o luara la druma. Indata dupd plecarea Greucenului, Fauruld pamintului se apuca si fecu chipulti lui Greucenu numai §i numal din feat apoi porunci se' arcla cuplifa cliva §i noptea si se' fine chipulit acesta fdra curmare in fool. Eare Greucenu §i irate-sea, mersera cale lunge, §i max lunge, One ce li se facu calea cruel, aid' se °pried, se a§eclara pe erba si facure o gustarice din merindele ce mai aveati, si apoi se desperfire, dune ce se imbretipre §i plansera ca Disco copil. Mai nainte d'a se desparti isi impartira cite o basma 0 se intelesere clicenda : etituncY dada basmalele yore fi rupte pe margin!, se mai traga nadejde unula de altuld ce se vora ma! intalni; era cand basmalele yore fi rupte in mijlocii, se se scie ca unuld din el este periteD. Ma! Infipse §i unit cutita in pdmintd clisera: cicela din no!, care s'arit interce mai va gasi culituld ruginita, se' nu mai a§tepte pe cellaltd, fiindca acesta Insemneza ca a mural» Apo! Greucenu apuca la drepta §i Irate-WI la stanga. Fratele Greucenului, umblanda mai multi vreme in sect'', se interse la locruld de despartire si, gasinda culitula curate, se sa inlaid pi pi
puse a-lit astepta acolo cu bucurie ca v6duse sOrele si luna la pe certi. Era Greucenula se duse, se duse pe o poteca care -lit scOse tocmai la casele Smeiloru, asedate uncle-si infercase dracubi copiii. Baca ajunse aici, Greucentilil se dete de trei on presto capti si se faro unit porumbelti. Vedi ca elu ascultase nasdravaniile ce-hl invetase Faurulti parnintului. Face ndu-se porumbelii, Greucenu sbura si se puse pe unit puma care era toemai in fata caselorit. Atunci esindti fata de Smell, cea mare, si uitandu-se, se intOrse repede si chema pe muma-sa si pe soru-sa cea mica ca sa vina sä vada minunea. Fata cea mica dice : Maiculita si suriora, paserea asta gingasa nu mi se pare ogurlie pentru casa nostra. Ochil el' nu se mana a de pasere, ci mai mult se mana a fi ochii lui Greucenulii celit de aurii. Pan& acuma ne-a fosta si no6 D'aicl inainte. flume Dumnedeti sari faa mils de not si d'ai nostri. Pasit-mi-te aveait Smeii cunoscinta de vitejia lui Greucenu. Apoi intrara catesi trele SmeOlcele in casa si se pusera la sfatit. Greucenu numai de catii se dete erasi de trei on peste capil si se facu o musca, si infra in cdmara Smeilorl Acolo se ascunse intr'o crapatura de grinda de la tavanulii easel si asculta la sfatulit lord. Dupa-ce lua in capti totit ce audi, esi afara si se duse pe drumulti ce ducea la Codrulit -Verde si acolo se ascunse subt nnu podu. Cum se vede treba, din cele ce audise, scia acum ca Smelt' se dusesera la vinatii in Codru-Verde si aveafi sa se intorca unulit de cu sera, altulti la medulu nopfii si tartorulit celu mare despre diod. Asteptandit Greucenu acolo, eta, mare, a Smeulti celit mai mica se intorcea, si ajunse ndii calulti la marginea podului unde sforai °data si sari inapoi de septe pasi. Dara Smeulit miniandu-se dise : Ah, manta -o-ar lupil carnea calului I Pe lumea asta lgculii lora I
nu-mi e Idea de nimeni, numai de Greucenulil de Aurtl; dar si pe acela c'o lovitura flu voiil culca la pamintil. Greucenu auclindu esi pe podti si striga: Vino, Smeule viten), In sabii sa ne taiemti, sail in lupti sa ne luptainti. Ba in lupta ca e mai drepta. Se apropiara unula de altula si se luara la tranta. Aduse Smeulii pe Greucenu baga in paminta pana in genuchi. Aduse si Greucenulii pe Smeii MO in pamantil pana in gatii si-i taie capulit Apoi, dupa ce arunca lesul Smeului si alii calului sub podii, se puse sa se odihnesca. Gaud, in puterea noptii, veni si fratele celil mare alit Smeulul, si calulii lui sari de septe-spre-clece pasi inapoi. Elu Oise, ca si frate-seii, era Greucenulti II respunse si 1ui ca si celui Esindii de sub podu, se lua la tranta si cu acestii Smeii. Si unde mi-aduse, nene, Smeulti pe Greucenu 40 in parnintii 'Ana la breti. Dara Greucenu sarindu repede, unde mi-aduse si elu pe Smeii °data, tranti KO in ptimintil pana in gatil taie eapuhl cu palosulu. Aruncandu-I si morlaciunea acestuia si a calului WI sub podil, se puse erasi de se odihni. Cand despre Oori, unde venia, mare, venia tat'abl Smeiloru ca unit tartorii, catranitii ce era, si cand ajunse la capulii podului, sari calulu lui de septe-Oeci si septe de pasi inapoi. Se necaji Smeula de acesta intemplare catii unii lucru mare, si unde racni : Ah, mancare-ara lupii carnea calului; ca pe lumea asta nu mi-e frica de nimenea, dora de Greucenula de Aura ; si Inca si pe acesta numal la °chill cu sageta si ila voiu culca la pamintii. Atunci, esindti si Greucenu de sub podu, ii Oise: Deh Smeule vitezii, vino sä ne batemii, in sabii sa ne taiemii, in sung' sa ne lovimu, on in lupta sa ne luptarnk Sosi Smeulu si se luar a la bataia: in sabii se batura ce se batura si se rupsera sabiile; in suliti se lovira ce se lovira si se rupsera sulitile ; apol se luara la lupta sgudeuiall si-111 d'intaiii. mi-lii si-la si-i sa-111 iaii !
unulli pre altuld de se cutremura pamintuld si strinse Smeuld pe Greucenuld odata ; dara acesta bagendil de sema ce are de gandit Smeuhl, se umfla -si se Inconla in vine, si nu pati nimicti, apoi si Greucenu strinse odata pe Smeu, tocrnaI cand ehl nu se ascepta, de-i pirii Osele. Asa lupta nici ca s'a mai veclutd. Si se luptara, si se luptara, pang ce ajunse vremea la narniecli, si ostenira. Atunci trecu pe d'aspra lord unit corbd carele se legAna prin yesduhii si cauta la lupta lord. Si vetlendu-hl, Smeuld II (.1ise. Corbule, corbule, pasere cernita, adu-mi to mie unit clod' de apa si-ti void da de mancare unit voinicd cu caluld lui cu tote. Vise si Greucenu : Corbule, corbule, mie sa-inI aduci und ciocd de apa dulce ; caci ti-oiii da de mancare trei lesurl de smed si trei de call AtKlindil corbuld aceste cuvinte, aduse lui Greucenu unit &di de apa duke qi Ii astampara setea ; cad insetosasera, nevoie mare. Atunci Greucenu mai prinse la suffetil, puternicindu-se, unde ridica, nene, °data pe Smeu, si trantindu -mi-lit, baga in pamintit pana In Old si-I puse piciorulit pe eapit, asa. Apoi II ;Iise : Spune-mi, Smeule spurcatil, unde al ascunsit to sorele si luna, caci 41 nu mai ai scapare din mana mea. Se codea Smeulu, ingana verdi si uscate, dara Greucenu II mai clise : Spune-mi-vei on nu, eti totii le void gasi, si Inca si careteza-ti-111-void. Atunci Smeubl tad mai nadAjduindu-se a scapa cu viata, dad II va spun, clise: In Codru-Verde este o cula. Acolo inguntru suntit Inchise. Cheia este degetuld med celu micii de la mana drepta. Cum aucli Greucenuld unele ca acestea, Ii reteza capubl apoi ii tale degetuld lug la sine. Dete corbului, dupa fagaduialk tote starvurile, si ducendu-se Greucenuld la cula din Codru-Verde, deschise usa cu ; ea si tin flu finendu-lit pula si-ld
degetulu Smeului, si gasi acolo sorele si luna. -Lug in mane drepta sorele si in cea stauga tuna, le arunca pe cerit si se bucura cu bucurie mare. Oamenii, cand veljura eras! sorele si luna pe cer, se yeselira si laudara pe Dumnecleil ca a datil atata tarie lul Greucenu de a isbanditil impotriva 1mpelitatilora vrAjrnasi at omenirii. Eard elii, multumitit ca a scosa la bunil capeta slujba, o lug la drama, Intorcendu-se inapol. Gasinda pe frate-seil la semnula de introlocare, se imbratisara, si cumperanda dot cat ce mergeail ca sageta de iute, intinsera pasulii 11 druma ca sa se intOrca la imperatuld. In tale, dete peste unit pert plin de pere de aura. Fratele Greucenului cjise ca art fi bine sa mat poposesca putinii la umbra acestut peril, ca sa mai resufle si caii, era pans una alta, sa culega si cate-va pere spre mai momi Maim Greucenu, care aur,lise pe smeeice ce planuisera, se invoi a se odihni; tiara nu lass pe frate-sea sa culega pere, ci clise ca le va culege elf". Atunci trase palosula si lovi perula la radecina. Gaud, ce sa vecli D-ta? unde incepu a curge nisce sange si venina scarbosa si unit glasa se aucli din poina 4icenda : Me mantas! friptA, Greucene, precum at mancatil si pre barbatulil meu.. Si nimicil nu mat ramase din acela peril, de cata prafti si cenuse ; era frate-seti incremeni de mirare, nesciinda ce sunta tote acestea. Dupa ce plecara si mersera ce mersera, deters peste o grading Mule frumesa cu floe si cu fluturel si cu apa firnpede si rece. Fratele Greucenului tlise St ne °prima act nitelu, frate, ca sa ne mai odihnimil si caisor;Y. Fara not sa bema nitica apt rece si sa culegemil florl Asa sa facemit, frate, xespunse Greucenu, dace acesta grading va ft said de maIni omenesci si d aca acela isvora va fi lasata de Dumneclea.
Apol trAgendu palosuld lovi In tulpina uuei florl care se pdrea mai frumesd. si o vulva la pamintd ; diva aceea impunse si in funduli fantanei si a marginilord ei, dark to loci de apa, incepu a clocoti until singe moboratil, ca si din tulpina florii, si umplu vdsduhuld de und mirosd grelosd. Prafil si terand remase 0 din fata cea mai mare de smed, cdci ea se Meuse grading si isvorti ca sä invenineze pp Greucenuld, si sa -ld °more. Si scApaudd si d'acestd pacoste, incalecara si pleca.ra la drumd, repede ca vintulii ; and, ce se vedi, d-ta ? Unde se luase dupa dinsii scorpia de mums a smedicelord cu o fad in cord si cu alta in pamintii ca sä inghita pe Greucenu si mai multe rat ; si avea de ce O. fie catranitd si =Arita : caw nu mai avea nici sold nici fete, nici Greucenu simlindd ca s'a luatu dula dinsil smeeica.cea beband, Oise ! Ia to uita, (rate inapol si spun mI ce Ce sa veelu, Prate, ii respunse eld, eta Lind flora vine dupd nol ca und vertejd. Atunci dete bite cailord can mergea repede ca vintuld si lino ca ganduld ; (lard Greucenu mai Oise odata fratelui sed sa se line in urma. Avesta ii spuse ca se apropie noruld ca o flacdrae ; apoi , mai Wendt.' unil vintti cailoru, ajunserd la Fa uruld. pamentului. Aci, cum descalecara, se inchise in faurisce. Pe urma lord eca si smeoca. De-i ajugea ii prapAdea Nici osciord nu mai remanea din el. Amin insa n'avea ce le mai face. 0 intorse Ind. la siretlicd ruga pe Greucenu sa fact o gaura in parete ca macarti vacla in fats. Greucenu se prefacu ca se Induplecd si facu o gaur. in parete. Dara Fauruli pdmintului se atinea cu chipuld lui Greucenu mid de ce arsese in foci de stria schintei din eld. Cand snaeoica puse gura la spartura ca sa sorb& pe Greucenu, Fauruld pimintuld fi bdgi In gull, chipuld de felt rosu ca foculd si ili yid pe gatil Ea, inghiorld inghiti si pe loci si capi. Prating -snit saga fart, ginert vedi. I
Nu trecu multa §istarvulit ,smeeicil se prefacu inteuna munte de ferii si astfelti scapara §i de densa, Faurulii pamintuluI deschise u,sa faurisceI, esi afara si se veselira trel dile §i trei nopti de asa mare isbanda. EM maT cu semi era nebuna de bucurie pentru muntele de fera. Atunci porunci calfiloriz sa faca lui Greucenu o caruta ^u trel caT cu totula si cu totulti de feta. Dupa ce tura gata, sufla asupra lora 0 le dete duhil de viata. Luandu-0 clioa build de la frate-sea de truce, Faurulti pa- Greucenulti se urea in trasura cu frate-seu edit burui si porni la B.ou imp6ratil ca sa-0 priimesca resplata. Merse, merse, pans ce se infurci calea. Aci se oprira si poposird. Apoi, Greucenu desprinse de la caruta unil call si -lu dete fratelui seu, ca sa duca inip'eratuluiRou vestea cea buns a sosiril lui Greucenu cu isbanda savir0ta ; era eld remase mai in urma. Inaintandit elu a lene, resturnatil in camp, trecu pre langa uns diavolii scbiopil carele Linea tale drumetilora ca sa le faca neajuilsuri. Acestuia ii fu frica sa dea peptil cu Greucenu, dara, ca sa nu scape nici els neatinsil de reutatea lui cea dracesca, i1 scose cuiultt din capulu osiei de d'inderiltii arunca departe in urma. Apoi iota els clise GreucentiluI : MAY, vericule, 11-ai perduta cuiulu, du-te de ti-lu cauta. Greucenu, sarindu din camp, 10 ulta acolo palo01111, din gresela. Eara cand els 10 cauta cuiulu, diavolula ii furs apoi, a§eclandu-se in marginea drumulul, se dete de trel on peste capti si se schimba intr'o stand de petrd. Puse Greucenu cuiulti la capula osiei, ila intepeni bine, se urea in caruta, si pe ici ti-e drumulti 1 Nu baga insh' de semi ca palosulu ii lipsesce. Ascultati acum si ye minunali, boeri d-vostra, de patenia bietulul Greucenu. mangositil de sfetnicil d'ai imperatului Ro0.1 se fagaduise diavolului, data ilu va face sa is els pe fata Imparatului. Ba Inca si rodulu casatorieI sale ils incbinase acestul necuratil. Impelitatulti scia ca Greucenu fara palo0i, era si elil omit ca top o menii. Puterea lui in paloO. era ; mintuluI, Unit paloguld,
fara palosit era necunoscuta. Ii fora palosula dete becisnicului de sfetnicit. Acesta se infatisA la imperatula si ii ceru fata, dicendit ca ell este, cell cu isbanda cea mare. ItnOratulit ill credu, vfiOndu-I si palosulit, si incepusera a pune la tale cele spre cununie. Pe thud se pregatea la curte, pentru nuntirea fiicel imparatului cu volnicula cell mincinosa, ce dicea ca a scosa sorele si luna de la smel, vine si fratele Greucenului cu vestea ca Greucenu are sa sosesca in curenda. Sfetniculti cell palavatieit, cum audi de una ca acesta, mere la imperatula si jise ca acela este unit* amAgitorii ci trebue push la inchisore.Imperatula ill asculta. Era sfetnicula umbla d'a 'ncatelea, zorindit sa se faca mai curendii nunta, cu g-findit ca, data se va cuuuna odata cu fata lmperatului, apoi pole &A viva o suta de Greuceni, ca n'are ce -I mai face, lucru fiindu sfersitu. Imperatulul insa nu-I prea placu zorula ce da Sfetnicula pentru ntita, si mai taragai lucrurile. Nu trecu multi" si eta ca sosesce si Greucenu, si infatisfinduse la anperatulit, acesta nu scia intre care sa. alega. Credea ca acesta sa fie Greucenu, tiara putea da se,t_ii de cum palnI Greucenu se afla in mana Sfetnicului. Atunci bags de soma si Greucenulti lipsesce palosula si tocmai acum II veni In minte pentru ce nu vkjuse ell stana de pets decattl dupa ce'si gAsise cuiulti de la osie, si se intorcea la car* cu Pricepu ell ca nu e lucru curata. Imperate prea luminate, dise du, tots llama dice ca esti omit dreptii. Te rogit se-mi fad si mie dreptate. Multi! al asteptata, mai atepta, rogu-te, Inca putin si ye! vedea cu ochii adevfirulit. Priimi imperatulit a mai astepta pang ce. sa se intorci Greucenu. Acesta se puse erasi in drilla lui cu cai cu totit de feria si inteunti sufleta merse, pang ce ajunse la stana de pets, acolo uncle necuratulit ii scosese cuiulti de la caruta. Fiinta netrebnica pAgubitare omeniril, dise elit, da-mi si-la dinsulii. IlUlT losuld
palosula ce furatfi, caci, de unde nu, prafula nu se alege de tine. Petra nisi ca se clinti din locti macarti. Patina si Greucenu se dete si de trei on peste capil, se facu una busduganu cu totula si cu totulti de of ela, si unde incepu, nene, a lovi in stana de se cutremura pamintula. De cite on da, de atatea on cadea ate o sburatura de petra. Si lovi cc lovi pang ce ii sfaraina verfuld. Apoi de obta incepu stana de petra a tremura si a cere ertaciune. Ears busdugantilii de ce da, d'aia fsi intet.ea loviturile, si dete, si dete, pans ce o facu pulbere. Cand nu mai fu in piciore nimica din stana de 'Ara, cats prin pulberea ce mai remasese, si-si gasi Greucenu palosula ce-I furase satana. lua si, fara nici o clips de odihna, veni si se intatisi érasi la imperatula. Sunt gata, Marite imperate, Oise elu, s'arata on cui ce pate osula lui Greucenu. Si villa acela sfetnica nerusinatil care a voita sa to amagesca, spre a ne intelege la cuvinte. Imperatulu flu chema. Acesta, dad veni si veclu pe Greucenu cu sprincena incruntata, incepu sa tremure ceru ertaciune, spunenda cum cacluse In mainile lui palosulii lui Greucenu. Dupa rugaciunea lui Greucenu, dobindi ertare si de la imperatula, dar acesta i i porunci Si Ora din imperatia lui. Apoi scose pe fratele Greucenului de la inclasOre si se facu o nunta d'alea imperatescile, si se incinse nisce veselii care tinura trei septemani. . . . Si ea incalecaiti p'o sea, si vi povestiiii d-vdstra asa.
