O besedilu
Pogreb Liama Ó Ruanaigha
- Vir
- Beside the Fire
- Avtor
- Douglas Hyde
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Gaeilge
- Čas branja
- 9 min branja
- Obseg
- 7 strani
- Naslov izvirnika
- 006 Adhlacadh Liam Uí Ruanaigh
O izvirniku
Beside the Fire
Irske pripovedi ob ognju: preobrazbe, prikazni, zvijače in otoško ustno izročilo. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Beside the Fire v jeziku Gaeilge.
Besedilo
Pogreb Liama Ó Ruanaigha
V davnih časih je v Claregalwayu živel mož po imenu William Ó Ruanaigh. Bil je kmet. Nekega dne je prišel k njemu zemljiški gospod in rekel: »Za tri leta najemnine mi dolguješ, in če mi je v tednu dni ne plačaš, te vržem na cesto.«
»Jutri nameravam v Galway peljati voz pšenice, da jo prodam, in ko dobim plačilo zanjo, te poplačam,« je rekel Liam. Naslednje jutro je na voz naložil pšenico in se z njo odpravil v Galway.
Ko je bil približno poldrugo miljo od doma, je k njemu pristopil neki gospod in ga vprašal: »Ali imaš na vozu pšenico?«
»Da,« je rekel Liam. »Prodat jo grem, da bom lahko plačal najemnino.« »Koliko pa je je?« je vprašal gospod. »Pošteno tono,« je odvrnil Liam.
»Kupil jo bom od tebe,« je rekel gospod, »in dal ti bom najvišjo ceno, kar jo lahko dobiš na trgu. Ko prideš do kolovoza na levi, zavij nanj in pojdi po njem do velike hiše v dolini. Tam te bom pričakal in ti izročil denar.« Ko je Liam prišel do kolovoza, je zavil nanj in se peljal naprej, dokler ni dospel do velike hiše. Zelo se je začudil, ko jo je zagledal, kajti v teh krajih se je rodil in odrasel, pa te velike hiše še nikoli ni videl, čeprav je poznal vsako hišo pet milj naokrog.
Ko se je Liam približal skednju ob veliki hiši, je iz njega prišel deček in rekel: »Stotisočkrat dobrodošel, Liam Ó Ruanaigh!« Na hrbet si je zavihtel vrečo in jo odnesel noter. Prišel je še en deček, pozdravil Liama, si oprtal vrečo in jo odnesel v skedenj. Dečki so prihajali drug za drugim, pozdravljali Liama in odnašali vreče, dokler ni zmanjkalo vse tone pšenice. Nato so se vsi zbrali pred njim in Liam jim je rekel: »Vsi me poznate, jaz pa ne poznam nikogar izmed vas.« Oni pa so mu odgovorili: »Pojdi noter in pojej kosilo, gospodar te že čaka.«
Liam je vstopil in sedel za mizo. Niti drugega grižljaja še ni pojedel, ko ga je premagal težak spanec in je zgrmel pod mizo. Tedaj je druid naredil slamnatega moža, podobnega Liamu, in ga s konjem in vozom poslal domov k Liamovi ženi. Ko je prišel do Liamove hiše, se je zgrudil na tla in kmalu se je raznesel glas, da je Liam Ó Ruanaigh umrl. Žena je pristavila vodo, in ko se je segrela, je umila truplo ter ga položila na mrtvaški oder. Prišli so sosedje in žalostno objokovali pokojnika. Vsi so zelo pomilovali ubogo ženo, sama pa ni posebno žalovala, saj je bil Liam star, ona pa še mlada. Naslednji dan so truplo pokopali in nihče ni več mislil na Liama.
Liamova žena je imela hlapca in rekla mu je: »Moral bi se poročiti z menoj in zasesti Liamovo mesto.« »Prezgodaj je še, ko pa smo imeli pravkar smrt pri hiši,« je odvrnil hlapec. »Počakaj, da bo minil teden dni od Liamovega pogreba.«
Ko je Liam prespal sedem dni in sedem noči, je prišel deček in ga zbudil. Rekel mu je: »Ves teden si spal. Tvojega konja in voz smo poslali domov. Tu imaš svoj denar, zdaj pa pojdi.«
Liam se je vrnil domov, in ker je bilo pozno ponoči, ga ni nihče videl. Tistega jutra sta šla Liamova žena in hlapec k duhovniku ter ga prosila, naj ju poroči.
»Imata denar za poroko?« je vprašal duhovnik. »Nimava,« je rekla žena, »imam pa doma lepo rejeno svinjo in lahko jo vzamete namesto denarja.«
Duhovnik ju je poročil in rekel: »Jutri bom poslal po svinjo.« Ko je Liam prišel do svojih vrat, je potrkal. Žena in hlapec sta se ravno odpravljala v posteljo in sta vprašala: »Kdo je tam?«
Ko sta zaslišala njegov glas, sta vedela, da je Liam, in žena je rekla: »Ne morem te spustiti noter. Res te je lahko sram, da se vračaš, potem ko že sedem dni ležiš v grobu.«
»Ali se ti je zmešalo?« je vprašal Liam. »Nič se mi ni zmešalo,« je odvrnila žena. »Vsi v župniji vedo, da si umrl in da sem te dostojno pokopala. Vrni se v svoj grob, jutri pa bom dala maševati za tvojo ubogo dušo.«
»Le počakaj, da se zdani,« je rekel Liam, »pa ti bom dal vetra.« Nato je odšel v hlev, kjer sta bila njegov konj in svinja, se iztegnil po slami in zaspal.
Naslednje jutro je duhovnik rekel dečku, ki mu je služil: »Pojdi k Liamu Ó Ruanaighu. Ženska, ki sem jo včeraj poročil, ti bo dala svinjo, da jo pripelješ domov.«
Deček je prišel do hišnih vrat in začel tolči po njih s palico, ki jo je imel s seboj. Žena se je bala odpreti, zato je vprašala: »Kdo je tam?«
»Jaz,« je odgovoril deček. »Duhovnik me je poslal po svinjo.« »Zunaj v hlevu je,« je rekla žena. Deček je šel v hlev in začel gnati svinjo ven, tedaj pa je Liam vstal in rekel: »Kam pa greš z mojo svinjo?«
Ko je deček zagledal Liama, jo je ucvrl, kolikor so ga nesle noge, in se ni ustavil, dokler ni pritekel do duhovnika. Od strahu mu je srce skoraj skočilo iz ust.
»Kaj ti je?« je vprašal duhovnik. Deček mu je povedal, da je Liam Ó Ruanaigh v hlevu in da mu ne pusti odpeljati svinje. »Molči, lažnivec,« je rekel duhovnik. »Liam Ó Ruanaigh je mrtev in že teden dni leži v grobu.«
»Tudi če bi bil mrtev sedem let, sem ga pred dvema minutama videl v hlevu. Če mi ne verjamete, pojdite sami in ga boste videli.«
Tedaj sta šla duhovnik in deček skupaj do hlevskih vrat in duhovnik je rekel: »Pojdi noter in mi priženi tisto svinjo.«
»Ne bi šel noter za vse vaše premoženje,« je odgovoril deček. Duhovnik je zato sam stopil v hlev in začel gnati svinjo ven. Tedaj je Liam vstal iz slame in rekel: »Kam pa greste z mojo svinjo, oče Patrick?«
Ko je duhovnik zagledal Liama vstajati, jo je ucvrl in zavpil: »V božjem imenu ti zapovedujem, da se vrneš v grob, William Ó Ruanaigh!«
Liam je stekel za duhovnikom in klical: »Oče Patrick, ali se vam je zmešalo? Počakajte in govorite z menoj!« Toda duhovnik se ni ustavil, temveč je odhitel domov, kolikor hitro so ga nesle noge. Ko je prišel v hišo, je zapahnil vrata. Liam je tolkel po njih, dokler se ni utrudil, a duhovnik ga ni hotel spustiti noter. Nazadnje je pomolil glavo skozi okno v zgornjem nadstropju in rekel: »William Ó Ruanaigh, vrni se v svoj grob!«
»Zmešalo se vam je, oče Patrick. Nisem mrtev in še nikoli nisem bil v nobenem grobu, odkar sem prišel iz materinega telesa,« je rekel Liam. »Na lastne oči sem te videl mrtvega,« je odvrnil duhovnik. »Nenadoma si umrl, in zraven sem bil, ko so te položili v grob. Še lepo pridigo sem imel nad teboj.«
»Hudič naj me vzame, če se vam ni zmešalo, prav tako gotovo, kakor sem jaz živ,« je rekel Liam. »Izgini mi izpred oči, jutri pa bom maševal zate,« je odvrnil duhovnik.
Liam je šel domov in potrkal na svoja vrata, a žena ga ni hotela spustiti noter. Tedaj si je rekel: »Grem in plačam najemnino.« Vsi, ki so ga srečali na poti do zemljiškega gospoda, so bežali pred njim, saj so mislili, da je mrtev. Ko je zemljiški gospod slišal, da prihaja Liam Ó Ruanaigh, je zaprl vrata in ga ni hotel spustiti v hišo. Liam je začel tolči po velikih vratih, tako da se je gospod zbal, da jih bo razbil. Prišel je k oknu v zgornjem nadstropju in vprašal: »Kaj hočeš?«
»Prišel sem plačat najemnino, kakor se spodobi poštenemu človeku,« je rekel Liam. »Vrni se v svoj grob in odpisal ti bom dolg,« je odvrnil zemljiški gospod.
»Ne grem od tod, dokler mi pisno ne potrdite, da imam do prihodnjega prvega maja vse poravnano.« Gospod mu je dal pisno potrdilo in Liam se je vrnil domov. Potrkal je na vrata, a žena ga ni hotela spustiti noter. Govorila mu je, da je Liam Ó Ruanaigh mrtev in pokopan in da je mož pred vrati samo slepar.
»Nisem slepar,« je rekel Liam. »Pravkar sem svojemu gospodarju poravnal najemnino za tri leta in v svoji hiši bom gospodar jaz, sicer bom pa že izvedel, zakaj ne.«
Šel je v skedenj in našel velik železen drog. Ni trajalo dolgo, pa je razbil vrata in vdrl v hišo. Ženo in njenega novopečenega moža je obšel silen strah. Mislila sta, da je prišla ura vstajenja in da bo konec sveta.
»Zakaj si mislila, da sem mrtev?« je vprašal Liam. »Saj vendar vsi v župniji vedo, da …« »Naj te hudič vzame,« jo je prekinil Liam, »dovolj dolgo si me že imela za norca. Daj mi kaj jesti.«
Uboga žena se je silno bala in mu je prinesla hrano. Ko pa ga je videla jesti in piti, je rekla: »Čudež se je zgodil.«
Tedaj ji je Liam povedal svojo zgodbo od začetka do konca. Ko ji je razložil vse, je rekel: »Jutri grem h grobu, da vidim podleža, ki ste ga položili vanj namesto mene.«
Naslednji dan je Liam zbral nekaj mož in z njimi odšel na pokopališče. Odkopali so grob, in ko so dvigovali krsto, da bi jo odprli, je iz nje skočil velik črn pes ter jo ucvrl, Liam in drugi možje pa za njim. Zasledovali so ga, dokler ga niso videli steči v hišo, v kateri je Liam spal. Tedaj so se odprla tla in hiša se je pogreznila. Odtlej je ni videl nihče več, velika jama pa je vidna še dandanes.
Ko so se Liam in mladeniči vrnili domov, so vse povedali župniku in ta je razvezal zakon med Liamovo ženo in hlapcem.
Liam je živel še dolga leta in za seboj zapustil veliko bogastvo. V Claregalwayu se ga še vedno spominjajo in spominjali se ga bodo vselej, če bo ta zgodba prehajala od starih ljudi k mladim.
Izvirnik
006 Adhlacadh Liam Uí Ruanaigh
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ann I'An Aimpji 1 n- Allot) bi feAp Ann "daii Ab Ainm tlilliAm O TxUAnAi^, 'nnA comnuToe 1 tija^a "oo CIa]\- 5^illirii. Of ye 'nnA -peilmeAii. ^on Ia AriiAin CAinig An ci^eA^nA-CAlriiAn cui^e a^u]- t)ubAi]\c. " Ua cio]' cpi bliA-DAin A;5Am o)\c, A5UI' munA mbeit) ye AjAt) -OAm pAOi ceAnn peAccriiAine CAicpt) me aitiac Aip CAOib An b6cAi]\ cu.
" Uaiid le "oul 50 5^il-l-i"^ AiiiApAc le Ii-uaIac cjiuiuneACCA "00 "oiol, A^up nuAip a 5eobAf me a Iuac iocpAit) me cu," Apt l^iAm.
Ai]i mATOin, Ia aiji ha mA]\Ac, cuip* ye uaIac cjiuicneAccA Aip An ^-caijic Agup bi pe -oul 50 5^^^^^"^ leip.
HuMj; bi ye cimcioll mile 50 teic imci^ceo'n ce^-c, CAini^ ■ouine-u^-pA-l cuije A-juf "©'pAi^tiij; -pe "66 ** An cjitiicneAcc ^c<s A.^A.t) M]\ A-n 5-cAi]AC r"
" SeAt)," ^p LiAtn, " CA me "out '5^ 'oiot le mo cio]' •oMoc."
" Cms mcA-x) aca A-nn ?" a|\ "pAn x)uine UAp^t.
"Ua coTiriiN cne^-pcA Ann,'' a]i LiAm.
" CeAnn6cAT6 me tiAir e," £>.]\ ]"An T)uine UAfAl, ^.^up ■beAjipAit) me An Iuac if mo 'y^.' mA^ijA-o "ouic. Huaija a ■jAAcpA-p cu com ■jTA'o teif An mbocAijAin ca^icac aca ai^ •DO tAiiii cle, CAf A-jXCAC Ajiip bi A5 imceAcc 50 'ocajai'o cu 50 ceAc mojA aca 1 ngteAnn, A^u-p beTo mipe Ann pin ]i6tTiAt) te -o' AIP510X) -00 cAbAi]\c "ouic,
lluAi]! CAini^ t/iAm com -pA-OA leip An mbocAipiin cAp-pe ApceAc, A^up bf ye A5 imceAcc 50 "ocAinij ye com pA"0A te ceAC mop. Di longAncAp ai]i LiAm ntiAi]A coniiAipc ye An ceAc mop, mAp ^iu^ax) Agupco^At) Ann pAn g-coiriAppAn- Acc e, Aju]" nt -pACAi^o ye An ceAc mopv ApiAm ]Aoime, c\x> 50 pAib eolAp Aije Aip uile ce^c 1 bpoijpeAcc CU15 mile
"OO.
tluAip CAinig tiAm 1 njAp "oo pgiobol a bi AnAice leip An ccAC mop CAinig buACAill bcAg AmAc Agup "oubAipc, " ceAX) mile p-Ailce ■pomA'o a LiAim tli TltiAnAi j," cuip\ -pAC Aip A -opuim A^up cug ApceAc e. CAinig buACAill bcAj^ eile AmAC, cuip pAilce pioim LiAm, cuip pAC Aip a •6]\uim, A5upx)'imci5 ApceAc leip. bi buACAilliue A5 ceAcc, A5 cup pAilce i^oim tiAm, Agup A5 CAbAipc pAC led, 50 ]\Aib An connA cptiicneACCA imci^ce. Ann pn CAimg lomlAn nA mbuACAill 1 lACAip •^5up "oubAipc t/iAm leo : " Ua coIai^ AgAib uile opm-pA Ajup ni'l coIai' AjAm-pA oppAibpe." Ann pn x)ubpAX)Ap leir, " ceit) ApceAc, A^up ic "oo "oinneAp, ca An mAi^ipcip a^ pAUAtriMnc Icac."
CuAit) LiAm ApceAC Ajup yu\-d ye pop A5 An mbopx). tliop 16 ye An "OApA J^peim 50 xDCAinig cpom-co"olA"6 ai]\
A.5U]' CU1C ]-e |^^01 ^n mbon-o. Ann pn ^nnne An "onA-oitie^'ooin |:e£s]\-bp6i5e co]'niuil te ti^m, A-^uy cui]a a bMle curr> mnA tiA-im 6, tei|' mi j-cAp^ll, ^.511)^ teif ^n g-CA^ijic. niJM]\ c^inig ye 50 re^c Lid-itn cua-to ye yut>^y ^nn -pA-ti
nio)\ 'b|.'vsx)is 50 n-oeA-cAix) ^.ti jAip ^m^c 50 ]\<Mb LiA.ni O.Ru6.nAi5 1T^^|\'b'. Cui]\ A.n be^n uifje ]-io|" ^b^T ^''U'^ip bf -pe ceic nij p An coup '^S^T ^"M^ °r cionn cIai]\ e. 6Aini5 nA c6niA]\|'AnnA ^juy CAOineAX)A]A 50 b]\6nAc of cionn An cuipp, Ajuf b'l C]aua5 riiop Ann 'oo'n liinAOi boicc, Acc ni ]\Aib ni6]A<Nn bpoin tJip]\i fein, mA|A bi LiAm Ao-pcA A^up 1 |:ein 65. An "La ai|a nA iiia^aac cuiucax) An co|>p A^uf ni ]\Aib Aon cuirime niof mo aija LiAtn.
t)f buACAitl-AiiTippe A5 mnAoi LiAim a^uj' "oubAiitc p teif, "but!) coip OUIC me poj^AX), A^iif aic Li Aim jIacax)."
"Ua fe ]\6 buAC fop, An"6iAi5 bAp -oo beic Ann -pAn ceAC," Api I'An buACAiil, " pAn 50 mbeiu LiAm cujica ■peACcmAin."
t1uMH bi tiAm -pe^cc Ia Ajupi^eAcc n-oi'oce 'nnA co'oIa'o CAinig buACAill bcAj A^up -ouipig e. Ann pin •onbAijic -pe teif, " CAi|\ i^eACCiiiAin -co co-oIax). CuipeAmAH-oo CApAlt A511P "oo CA1HC AbAile. Seo -ouic -oo cuto ai]\5i-o, Agup 111105."
CAinij LiAm A bAile, AjiipmApi bi -pemAlt 'yis^^ oit)ce tii i'ACAit) Aon X)Uine e. Aip mATOin An Iac pn cuaix) beATi tiAim Ajup An buACAiLl-Aimppe cum An c-j-A^Aipc A^uf 'o'iA|\]\ pcsX) Aip 1^•o -oo p6]'A-6.
" \jpiiib An c-Aipgio-o-popcA AjAib ?"aji i^An -pAjAiic,
"liri," A]A fAn beAn, " acc ca -pcopc muice A5Am 'yi>.' inbAile, A51.IP C15 IcAC i beit aja-q 1 n-Aic Aijigit).
pop An ]'A5A1\C 1A-0, A^Up -OtlbAI^C, " CUippGAX) pOp A1JA All mUlC AmA]\AC."
lluAip tAini5 1/1 Am 50 -oci a "oo^iA-p -pern, buAit pe builte
Mji. Di Ml beA.n a^u)- £>.n hua.ci>~}\X-i>.imy\\\e A.5 ■out cum A lei>>bui-6, ^.gup •o'p^fpuig yM,.X), " cia. ca a.titi pn ?"
11i]iM]A cUA.l^x)Ap tyr\ j^uc b'l po]' ACxs 5U|A 'be LiA-tn -oo bi iMin, Agu)' "oubA-ijAC 6> be^^n. "nf C15 bom "oo leijeAn A-jxeAc, Agu]' If moj^ An iiAipe -ouic beic ceAcc Aip Aif 6.n- "oiAij cu beic -peAcc La i'ati uaij."
" ^n Aip tmpe aca cu ?" a^i t/iAin.
" llt'lim Ai|i mi]Ae," a]a pAti beAn, *''ca pof A5 ad uile •ovnne 'f^' bpAiAAifce 50 bpuAi]A cii bA]" a^U)" gup cuip me 50 geAtiAiTiAil cu. Ueit) Aip Ai]' 50 -o'uAig, Agui* beit> AipAionn leigce AgAtn Aip fon -o'AnmA boicc AmApAC."
'* "PA-n 50 x)CA5Ai-6 ]^olAf An Iac," a]\ LiAm, " Agup beAppAit) me Uiac -oo riiA^Ait) ■oinr."
Ann pn cuAit) pe 'yi>.r\ pcAblA, 'n aic a pAib a cajoaII Agup A lime, pfn pe Ann pAn cmge, Agup cuir pe 'nnA co-oIax).
Aip mATom, Ia Aip nA riiApAc, "oubAipn An pAgApc Le buACAiltbeA5 a bf Aige, " cei-o 50 ceAC Li Aim Hi tluAnAig Agup beAppAit) An beAn a pop me Ant)e muc -ouic le cAb- Aipc A bAite teAC."
UAinig An buACAill 50 "OopAp An cije Agup copuig '^a. biiAbAT) le mATOe a bf Aige. Di pAicciop ai]i An mnAOi ^n -oopAp popgAilc, Acc -a'piAppuij pf, " CIA CA Ann pin ?"
"ITlipe," Ap pAn buACMll, " cuip An p^j^pc me le muc
X)'pA5All UA1C."
" Ua pi AiTiuij 'pAn pcAblA," Ap pAn beAn. CuAi-6 An buACAill ApceAC 'yi>.x^ pcAblA Agup copuig A5 ciomAinc nA muice AmAC, nuAip "o'eiiMg Li Am Agup "oubAipr,
CAbpuil cu Ag x)ul le mo muic ?'
tluAip connAipc An buACAill LiAm, Ap 50 bpAC leip, /yj;up niop prop 50 n-oeACAib pe cum An cpAgAipc Agup a cnoToe A"C ceACC AmAC Aip A beul le pAicciO]'.
"Ca-o ca ope?" Ap pAn pA^Apc.
'O'innif e^n bu6>c6.ill -oo 50 ]\:>.^'b l/iMn O RuA^riMg Ann f 6.n ix^bld., ^jwf viAC leijve^-o ]'e "66 A-n liiuc c6>bM|ic leip
*'bi -00 toyz, 6- b|teu5A-o6i]\," i>.]\ fMi fA-^^nc, "caI/Imh O'tlu^nMJ niA-^Ab ^5^1]^ Ann y^n 11A15 le j^eAcciriAin.
""Oa nibeit)' I'e niA]\b feAcc mbtiAtJnA connAijic ini]'e Ann f An fCAblA e -oa moiiTno 6 foin, ^juf munA ^-cpei- •oeAnn cu, ca]i, cu |rein, e>-^xiy peicpt) cu e."
Ann pn CAinig An fA^Apn Ajiif An buACAillle deile 50 •oopAf An ^CAblA, ^5Uf -oubAiitc An fAjAjAC, "ceio AfCeAC A^uf cui]\ An liiuc pn AniAC cujAm."
"til ]iAC]:Ainn Aj^ceAC ai|^ fon An rnew ^\'pu cu," A]^yAn
buACAlll.
6uM"6 An I'AjAjAC AjxeACAnn pn Aju^'bt I'e AjcioniAinc nA inuice aitiac, nuAi]A -o'eijug "Liahi fUAf A-p An cuije Ajuf •oubAijAr, " CA b]-'uit cu "out le mo liiuic, a acaija "Paojaaij ?"
tluAip A connAijic An i'aja^ic "Liaiii A5 ei^nje, £>.]- 50 b]\Acteip Aj^AAt) : "1 n-Ainni "Oe o^i-ouijitti ai|\ aij' 50 'oci An UA15 cu A "UitliAiin 111 lluAnAij."
Uo^^uij tiAin Aj ^nc An-oiAij An cfAjAipc, a-JU]' aj ]aat6 *' 4X ACAip ■pA'opAig b).-uil cu Aljl TnijAe ? ]:An ^.gUf lAbAI^ bom."
tlfo]) }:An An |'A5A]\c acc cuato a bAile com Iuac aJ^T •o'feut) A co]'A A iomcA|A, •^5«V nuAi]A CAini^ ^-e A]xeAc tun y6 An "OOiAAp Di t/iAm aj buAlAt) An t)opAi]" 50 pA^b |'e •j^Ajiuijce, Acc ni leigfeAt) An j'AjAitc AfceAC e. f aoi '6ei]\eA'6 cui]i ^-e a ccAnn AmAC aiji fruinneoig a bf AipbA|i]\ An cije A^uf "oubAUAC, " A UiUiAm Ui UuAnAijceit) ai]\ Aif cum lo'uAige."
" Ua cu aih mi^Ae a acaii\ pA-o^TAig, ni'l me mA]\b, ^ju^^ nf i\Aib me Ann Aon UA15 AjMAm 6 'o'yA5 me bponn mo mACA]!," Ap t/iAm.
" ConnAiiAc mij-e mA^Ab cu," a]i ^^An ^AjApc, "^uaija cu bAf obAnn ^5«f bi tne 1 Iacai^ nuAii\ cuipeAO cu 'yt-n UA15, ^5U]' ]Ainne mefCAnmoijA bjiCAJ oy vo cionn."
"IDiAbAl \i6.^vn, 50 b]:uil cu 4>>ip iTii]ie com cinnce a.']- ACA vniye beo," Jb.\\ Li^m.
"Imcij Af Tn'A.TiiA.|AC c^noif A^Uf leijp-o me A>iptiionn •DUiu AmAiAAc," e>.]\ -pAsTi -['Aj^pc.
CuAit) tiAm A biMle ^gup btiA>il -pe i\'6opA'p i:ein a>cc hi leigpeA^t) An be^n Afce^c e. Ann pn "oubAHtc -pe leip ^ein, "^AAcpAT) Agup locpAt) mo ciop." tlile "ouine a connAijAC "tiAm Ai]\ A be^lAc 50 ce^c An cijeA^inA b'l pAt) A5, Hic UAit), mA|i f AC 1 leATDAiA 50 b):uAi|\ ye bAf. TluAip cualAit) An crjeAiinA CAlriiAn 50 ^lAib LiAm OTluAnAiJA^, ceAcc "Dun fe nA "ooippe, aju^' ni bei5yeAt) fe ApueAc e. Copuij tiAm A5 buAlAt) An •oo|AAif liioipi 5U|a fAoil An ci^eAjAnA 50 mbpippcAt) ye ApceAc e. CAimg An ci^cAiinA 50 pmneoig a bf aija bA|ip An cige, Agupio'pApAtiig, "ca-q
CA cu A5 lAlA^lAlU ?"
" CAinij; me le mo ciop 10c, mAp yeA-jA cneApcA," Ap ti Am. "Uem Ai|A Aip 50 '0C1 -o'uAij, Agup beAiipATO me tiiAic-
GAllinAf "OUIC,'' A|A ^'An UljeAjAnA.
" Til i'AgpAit) me feo, 50 bpAjg' me f^jAtbinn uaic 50^ bpuit me 10CCA V^Af ^lAn, 50 tDct An t)eAlcAine peo cujAinn.'
Cug An UigeApnA An •pgnlbinn tDo, Ajup CAinig-pe AbAile. tJuAib i^e An 'oo]iA]% Acc nf leigpeAX) An beAn a-jxcac e, A5 lAA-o leip 50 piAib l>iAm]jO TluAnAig mApb aju^cujaca, aju^^ nAC )AAib Ann -pAn bpcAjA A5 An "oopAf acc ^reAlLcoip.
"til ]:eAttc6i]A me," Api LiAm, *' ca me An-oiAij cfop cpi bliA-oAin "o'toc le mo mAijipcip, Agup beit) feilb mo ci^e ■p6in AjAm, no beit) pop AjAm cAt) pAC."
CuAit) y6 cum An -p^ioboil, Ajup ^uai|A -pa bAjApA mojA lA^Ainn Aju^^ nfojA bpA-OA 5up .bjAi-p I'e A-pceAc An ■oopAp, t)f p-Aicciop m6p Ai]A An mnAoi Agup Aip An ^bpeAp nuA-o- •popcA. SAoileA'OA]A 50 ^tAbAXDAp 1 n-AmVn eipeipije, Agtip 50 ^AAib "oeipe An -ooTtiAin A5 cgacc.
" CAt) cuige Ap j'AOiL cu 50 pAib mipe mApb ?" AptiAin.
"tl^cbpuil yiof ^5 inle -oume ^tin y:>.n bp^p^i]xe 50
" 'Oo co]Ap o'li •oiisb^l," A]\ ti^m, "cxN cu ^5 tn^j^-o y^t)^ 50 teojA bom. "P^g -o^m niT!) te n-ice.''
tJi e^^^l^s iTi6)\ i>^^\ 'aii iTinA.01 boicc Ajup B^^eu^' p biA.t) ■66, A-gUf tiUMH conriMiAc p e ^5 ice ^gu]' ^5 6l "oubAipc •p, "c<s Tnio]!^!!!^ A.nn."
Ann pn -o'lnni]^ tiA.ni i>. fgeul "of, o bonn 50 bA^ip, ^guj* Tiu^ip "o'lnni]^ fb 5^.0 nt-6, "oub^ipc pe, "iiA-cpA.'o cum nd> n-u^i^e ^mA]i^c 50 byeic^^e^-o ^n bice^iiin^c X)o cui]\ pb- I'e 1 m'Aic-fe."
ti. -M]A n^ itiA^i^c CU5 tiA-m t)]ieAm 'OA.oine leip, ^^up cUA>i-6i'e cum nA iioib^e, Ajup'o'i-oi^gMlpA'o ^n uiAJ, Ajup bTo-OA|\ -oul /sn c6iii]\ii. x)'p|'5Ailc, Agu^^ nuA^i]! xi. bi pAX> '5^ co^b^silfUA-i" leim m^-Oi^t) moji "oub ^m^c, Agup^p 50 b^AC teip ^SU]" tiA^m ^jup n^ p|i eite'nn^ "61^15. tJio-OiN]^ '5^ l,eA.nMTi/sinc 50 biTACA.'Oii.iA e ^5 "oul A-fce^c Ann p^n ceAc A ]iAib tiAin 'nn^ codIa'd Ann. -Ann pn x)'i:o]^5Ail An caLaiii aju]" cuai-6 An ceAc pop Aguf nt yACAit) Aon "DUine e 6 foin, acc ca An poll moji le yeicpnc 50 tDct An Ia fo.
tluAi]! "o'lmcij; "LiAiTi AjupnA p]i 65A AbAile "o'lnnii- yiiyx> 5AC nit) "00 pAgA^AC nA pA|iAipce, A5up pgAoib pe An popAX) A bi eitDip beAn LiAim Ajup An buACAitl-Aimppe.
'Oo iTiAi]! t/iAiii bliA-oAncA 'nnA "oiAij peo, Agup "o'^Ag pe pAi-obpeAp m6]i 'nnA "oiAij, .A5up ca cunime ai]\ i 5-ClAp-5^it.liiii p6)% A^up belt) 50 t)e6, iriA ceit>eAnn An pgeul po 6 nA peAn-t)AOinib cum nA nt)Aoine 65.
Nadaljuj z branjem
