Waltey

Waltey

Gospa Truda

Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm Grimm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Gospa Truda

Vir
Grimmove pravljice
Avtor
Jacob in Wilhelm Grimm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Deutsch
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
Frau Trude

O izvirniku

Grimmove pravljice

Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.

Besedilo

Gospa Truda

Nekoč je živela deklica, ki je bila trmasta in predrzna, in kadar so ji starši kaj rekli, jih ni ubogala. Le kako bi se ji lahko dobro godilo? Nekega dne je rekla staršem: »Toliko sem že slišala o gospe Trude, da jo hočem obiskati. Ljudje pravijo, da je pri njej vse tako nenavadno, in pripovedujejo, da so v njeni hiši tako čudne reči, da sem postala silno radovedna.« Starši so ji to strogo prepovedali in rekli: »Gospa Trude je hudobna ženska, ki počne brezbožne reči, in če greš k njej, nisi več najin otrok.« Toda deklica se ni zmenila za prepoved svojih staršev in je vseeno šla h gospe Trude. Ko je prišla k njej, jo je gospa Trude vprašala: »Zakaj si tako bleda?« – »Oh,« je odgovorila deklica in se tresla po vsem telesu, »tako sem se prestrašila tega, kar sem videla.« – »Kaj si videla?« – »Na vašem stopnišču sem videla črnega moža.« – »To je bil oglar.« – »Potem sem videla zelenega moža.« – »To je bil lovec.« – »Nato sem videla krvavo rdečega moža.« – »To je bil mesar.« – »Oh, gospa Trude, groza me je bilo. Pogledala sem skozi okno in nisem videla vas, temveč hudiča z ognjeno glavo.« – »Oho,« je rekla, »torej si videla čarovnico v njeni pravi opravi. Že dolgo sem te čakala in si te želela; zdaj mi boš svetila.« Nato je deklico spremenila v poleno in ga vrgla v ogenj. Ko je veselo zagorelo, je sedla zraven, se grela ob njem in rekla: »To pa res svetlo sveti!«

Izvirnik

Frau Trude

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Ein Märchen der Brüder Grimm

Es war einmal ein kleines Mädchen, das war eigensinnig und vorwitzig, und wenn ihm seine Eltern etwas sagten, so gehorchte es nicht: wie konnte es dem gut gehen? Eines Tages sagte es zu seinen Eltern: "Ich habe so viel von der Frau Trude gehört, ich will einmal zu ihr hingehen, die Leute sagen, es sehe so wunderlich bei ihr aus, und erzählen, es seien so seltsame Dinge in ihrem Hause, da bin ich ganz neugierig geworden." Die Eltern verboten es ihr streng und sagten: "Die Frau Trude ist eine böse Frau, die gottlose Dinge treibt, und wenn du zu ihr hingehst, so bist du unser Kind nicht mehr." Aber das Mädchen kehrte sich nicht an das Verbot seiner Eltern und ging doch zu der Frau Trude. Und als es zu ihr kam, fragte die Frau Trude: "Warum bist du so bleich?" - "Ach," antwortete es und zitterte am Leibe, "ich habe mich so erschrocken über das, was ich gesehen habe." - "Was hast du gesehen?" - "Ich sah auf Eurer Stiege einen schwarzen Mann." - "Das war ein Köhler." - "Dann sah ich einen grünen Mann." - "Das war ein Jäger." - "Danach sah ich einen blutroten Mann." - "Das war ein Metzger." - "Ach, Frau Trude, mir grauste, ich sah durchs Fenster und sah Euch nicht, wohl aber den Teufel mit feurigem Kopf." - "Oho," sagte sie, "so hast du die Hexe in ihrem rechten Schmuck gesehen: ich habe schon lange auf dich gewartet und nach dir verlangt, du sollst mir leuchten." Da verwandelte sie das Mädchen in einen Holzblock und warf ihn ins Feuer. Und als er in voller Glut war, setzte sie sich daneben, wärmte sich daran und sprach: "Das leuchtet einmal hell!"