Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo. Živela sta mož in žena. Bila sta tako revna, da še za skorjo kruha, s katero bi poplaknila vodo, nista imela. Ne hiše ne mize, ničesar, prav ničesar svojega nista premogla. Ubogi mož je z ženo garal od ranega jutra do poznega večera, da ju je pot oblival, a da bi se jima kaj poznalo pri imetju — kje neki! Sreča se ju je, kakor pravijo, držala kakor prah psov. S svojimi cunjami sta se potikala sem ter tja, nikjer pa se nista mogla ustaliti. Le kdo bi vzel pod streho dva berača s tolikšno otročadjo za petami? Saj res, pozabil sem vam povedati: ta dva človeka sta imela cel roj otrok. Najstarejši so bile same deklice, dečki pa so bili še drobni in so se jima motali okrog nog, da vas Bog obvaruj, da bi bili kdaj zraven, ko se je mož vračal z dela; še zmešalo bi se vam. Vsi so mu pritekli naproti, shirani in trebušasti, suhljati in slabotni, skratka izčrpani od lakote, ter planili nadenj z vpitjem: »Oče, lačen sem! Oče, umiram od lakote!« Oče je bil ves iz sebe in ni vedel, h komu naj se obrne prej, da bi mednje razdelil ves svoj dnevni zaslužek. A kako naj bi jim zadostovalo tisto malo, kar je prinesel? Še za pod zob jim ni bilo. Ubogi oče in uboga mati sta velikokrat legla lačna. Srce se jima je trgalo od usmiljenja, a nista si mogla pomagati. Da bi otroke pomiril, jim je oče obljubljal, da bo naslednji dan prinesel več. Tako so ob lepih besedah in obljubah naposled zaspali tudi ubogi otroci, v upanju, da bo jutri bolje.
Med vsemi otroki je bila najstarejša hči najbolj molčeča in razsodna. Kadar sta šla starša na delo, je ostajala z mlajšimi sestrami in brati, pazila nanje, jih oštevala in jim prigovarjala, naj bodo potrpežljivejši in prizanesljivejši, da staršev ne bodo tako zelo žalostili. A kaj pomaga bobnati gluhemu na uho! Sicer pa, kaj bi jim zameril? Morda bi res bili potrpežljivejši in razumnejši, toda prazen trebuh jih je prevečkrat gnal v neučakanost. Medtem so se ti ljudje, ki jih je, kakor je kazalo, še Bog pozabil, zasmilili bojarju, na čigar posestvu so živeli. Nekega dne, ko ga je mož prišel prosit za streho nad glavo, mu je rekel: »Človek, vidim, da si priden in garaš, da se ves lomiš, pa vendar nikakor ne moreš zvezati konca s koncem. Usmilil se te bom in ti dal kos zemlje, da bo za vselej tvoj. Pojdi, izberi si, kar ti je všeč, in si nemudoma postavi zemljanko.« »Bog vam povrni, gospod, in naj sprejme vaš dar! Naj vam pri izviru nikoli ne usahne, od koder dajete!« je odvrnil siromak, šel, si izbral košček zemlje in do večera že izkopal jamo za zemljanko. A glej smolo! Po naključju si je izbral prostor tik ob zemlji bogatega kmeta, ki je bil tako prevzeten, da mu še z dolgo palico ne bi dosegel nosa. Ponoči pa je, kdo ve kako in zakaj, ena bogataševih živali padla v jamo in poginila. Ko je bogataš zjutraj našel mrtvo živinče, je z vpitjem planil nad siromaka, ga zgrabil za prsi in odvlekel na bojarjev dvor, naj jima razsodi. Bojar se je začudil, ko ju je zagledal, in vprašal, kaj hočeta. Bogati kmet je dejal: »Gospod, ta nesrečnik, ta pritepenec v naši vasi, da bi ga le nikoli ne bilo sem! Komaj ste se ga usmilili in mu podarili košček zemlje, že si je izbral prostor prav poleg mene, da si tam postavi zemljanko. To je prvo. Pomislite, ne le da je revež, še nos viha! Drugo pa je to: izkopal si je velikansko jamo za zemljanko, a še toliko ni poskrbel, da bi jo ponoči s čim pokril. Samo škodo mi je hotel narediti! In moja žival je padla vanjo ter si zlomila vrat. Zdaj pa razsodite: ali mi je ni dolžan plačati? Pravi, da nima s čim. Kaj to mene briga?« Tudi siromak je spregovoril, ponižno in s solzami, debelimi kakor pest, v očeh: »Gospod, kaj naj rečem? Ubijte me, obesite me, ničesar ne morem, če me je zadela nesreča. Tako je, kakor pravi moj bogati sosed. In ker ima Bog rad pravico, vam bom po pravici povedal, kakor je bilo. Izkopal sem jamo, veliko jamo, da bi v zemljanki našla prostor vsa moja družina, a še na misel mi ni prišlo, da bi komu delal škodo. Tudi prevzetnosti ni bilo v mojem srcu, ko sem si izbral zemljo poleg njegove, saj nimam ničesar, s čimer bi se lahko bahal. Naj vas zdaj Bog razsvetli, gospod, in razsodite po pravici.« Bojar je omahoval. Ni vedel, komu naj da prav. Videl je, da je siromak res povzročil nesrečo, vendar nehote. Nekaj časa je premišljeval, nato pa rekel: »Poslušajta, dobra moža! Zastavil vama bom tri vprašanja. Kdor bo bolje odgovoril nanje, tistemu bom dal prav. Tri dni časa vama dam, da premislita. Čez tri dni pridita in mi povejta odgovore. Dobro si zapomnita. Prvo vprašanje se glasi: Kaj je na svetu najbolj tolsto? Drugo: Kaj je najboljše? In tretje: Kaj teče najhitreje? Zdaj pa pojdita. A še nekaj vama povem: če nobeden od vaju ne bo znal odgovoriti na nobeno vprašanje, vama bosta glavi ležali tam, kjer zdaj stojijo vajine noge.« Pravdarja sta se vrnila vsak na svoj dom. Bogataš se je bahal, da bo že uganil, kajti kaj bi bilo lažjega kakor povedati, da je najbolj tolst njegov prašič na dvorišču, saj ima za dlan debelo plast slanine. Siromak pa je jokal, da je močil zemljo, in se spraševal, kaj naj vendar odgovori. Ko sta prišla vsak k svojim, je bil bogataš ves vesel, da bo dobil pravdo, siromak pa se je zatopil v skrbi in nenehno vzdihoval. Otroci so se zbrali okrog njega in ga gledali, vendar si ga niso drznili ničesar vprašati. Še sami so začeli jokati in v hiši je nastalo tolikšno ihtenje in tarnanje, da bi se človeku srce razpočilo od usmiljenja. Le najstarejša hči se je opogumila in ga vprašala, zakaj je tako žalosten. »Kaj naj mi bo, hčerka moja? Nesreča od Boga! Bojar nama je naložil, naj mu odgovoriva na vprašanja, na katera še učeni ljudje ne bi znali odgovoriti, kaj šele ubog nevednež, kakršen sem jaz.« »Povej jih še nam, morda ti bomo pa lahko kako pomagali.« »Kako bi mi mogli pomagati vi, ki še tega ne veste, kako se jé polenta?« »Kdo ve, oče, morda smo pa vendar za kaj dobri. In kaj bi škodilo, če poveš še nam?« Tedaj jim je siromak povedal: »To in to nama je bojar naročil uganiti; če ne bova, nama bosta glavi tam, kjer imava zdaj stopala.« Najstarejša hči se je zamislila. Nekaj časa je tuhtala, nato pa stopila k očetu in mu rekla: »Nikar, oče, ne bodi več tako žalosten. Bog nas že ne bo pustil poginiti. Ko pojdeš k bojarju po odgovor, mu povej, kar ti bom naročila. Morda bo Bog dal, da boš od njega odšel s celo kožo.« Siromak se je na videz nekoliko potolažil, toda le njegovo srce je vedelo, kako mu je. Saj otrok ni hotel še bolj žalostiti. Tisto jutro, ko je moral pred bojarja z odgovori na vprašanja, mu je hči povedala, kaj naj reče. Delal se je zadovoljnega, a še zmeraj je dvomil. Stopila sta pred bojarja: bogataš ponosen, z izpršenimi prsmi, siromak pa ponižen in tako stisnjen vase, da bi mu njegov razcapani suknjič skoraj počil. Bojar je najprej vprašal bogataša: »No, možak, kaj je na tem svetu najbolj tolsto?« Bogataš je pogumno odgovoril: »Kaj pa naj bi bilo, gospod, bolj tolsto od mojega prašiča na dvorišču, ki ima za dlan debelo plast slanine?« »Lažeš,« je odvrnil bojar. Ko je vprašal še siromaka, je ta plaho odgovoril: »Jaz pa, gospod, s svojo preprosto pametjo mislim, da na tem svetu ni nič bolj tolstega od zemlje, saj nam daje vse dobrote, ki jih imamo.« »Tako je,« je odgovoril bojar. Nato je spet vprašal bogataša: »Kaj pa na tem svetu teče najhitreje?« »Moj žrebec, gospod,« je odvrnil bogataš, »saj kadar ga spustim, drvi čez hribe in doline tako hitro, da mu še kopit ne vidiš.« »Moja glava pa ne seže tako daleč, gospod,« je odgovoril siromak, »a kolikor morem presoditi, nič ne teče tako hitro kakor misel.« »Ti imaš prav. Oni blede.« Nazadnje je bojar bogataša vprašal še: »Kaj je na tem svetu najboljše?« »Nič ni boljšega na svetu, milostljivi gospod,« je odgovoril, »od pravične sodbe vaše milosti.« »Meni pa, gospod,« je rekel siromak, »moja preprosta pamet pravi, da na svetu ni nič boljšega od Boga, ki nas prenaša z vso našo hudobijo vred.« »Res je, tako je,« je dejal bojar. Nato se je obrnil k bogatašu in dodal: »Izgini, pretkani, nesramni kmetavzar, sicer bom ukazal, naj ti jih naložijo po podplatih več, kakor jih moreš prenesti!« Bogataš je odšel z repom med nogami. Siromaka pa je bojar poklical bliže in ga prijazno vprašal: »Povej mi, človek, kdo te je naučil tako modro odgovarjati? Kajti ne verjamem, da bi iz tvoje prazne glave prišle tako pametne besede.« Ubogi siromak se je obotavljal. Ni se mu zdelo varno povedati po pravici,
saj se je bal, da ga ne bi doletelo kaj hudega. Ko pa je videl, da nima kam, je povedal vso resnico, natanko tako, kakor je bilo. Bojar se je pri sebi začudil dekletovi bistrosti in ukazal, naj naslednji dan pride s hčerjo na dvor. Ona pa ne sme biti ne oblečena ne slečena, ne na konju ne peš, ne na poti ne ob poti. Ko je siromak to slišal, je začel tako jokati in tarnati, da ga je bilo težko poslušati, in se vrnil domov. Ko je najstarejša hči slišala, kaj ji je povedal, mu je rekla: »Nič se ne boj, očka, mu bom že kos! Samo dve mački mi priskrbi.« Ko se je zdanilo, si je dekle ogrnilo ribiško mrežo, vzelo mački pod pazduhi, zajahalo kozla in odrinilo na bojarjev dvor. Tako ni bila ne na konju ne peš, saj se je zdaj z eno, zdaj z drugo nogo dotikala tal, ker je bil kozel majhen. Tudi po poti ni šla in ob poti ne, kajti kozel ni hodil naravnost. Zdaj je zavil k ograji, da bi smuknil kak poganjek z drevesca, zdaj je preskočil na drugo stran. Z mrežo čez telo pa ni bila ne oblečena ne slečena. Tako je z muko in trudom prispela na bojarjev dvor. Ko so jo bojar in njegovi ljudje zagledali tako prihajati, so od osuplosti obstali. Bojar pa, vidite, ni hotel priznati poraza in je ukazal spustiti dva velika psa, ki ju je imel na dvorišču priklenjena. Ko sta psa zagledala nenavadni sprevod siromakove hčere, sta planila proti njej. Ona pa je nemudoma izpustila mački, psa sta se pognala za njima in dekle je prišlo do bojarjevih stopnic natanko tako, kakor ji je naročil. Ko je bojar videl še to njeno zvijačo, ni imel druge izbire, kakor da jo sprejme. Ukazal je, naj jo okopajo, oblekel jo je v oblačila, kakršna se spodobijo za nevesto, in sklenil, da jo omoži z mladeničem, ki ga je imel pri sebi in mu je zvesto služil. Ko pa jo je videl umito in urejeno kakor nevesto, in ker je bila tudi sicer prikupna, se mu je zdela še lepša kakor prej. Zaželel si jo je sam za ženo in ker je bil še neoženjen, se je z njo poročil. Pred poroko pa ji je rekel: »Vzel te bom za ženo, toda vedi, da ne smeš nikoli brez mene razsojati.« Privolila je. Nekaj časa po poroki je bojar odšel po opravkih na posestvo. V njegovi odsotnosti sta prišla na dvor dva kmeta, ki sta bila v sporu. Ko sta izvedela, da bojarja ni doma, in zagledala mlado gospo na pokriti verandi, sta se začela pritoževati njej. Poslušala je in molčala. Eden je rekel: »Moral sem na pot v neki kraj, pa se mi je pokvarilo kolo na vozu. Nisem mogel vpreči kobile v voz s tremi kolesi, še posebno ker je bila tik pred žrebitvijo. Zato sem prosil tegale soseda, ki stoji tukaj, naj mi posodi kolo. Res mi je zvečer posodil kolo, za katero sem ga prosil, da bi se jaz zarana lahko odpravil po opravkih. A kaj se je zgodilo, spoštovana gospa? To noč je moja kobila povrgla žrebička.« Kmet, čigar je bilo kolo, mu je segel v besedo: »Ne verjemite mu, gospa, Bog vam daj zdravje! Moje kolo je povrglo žrebička!« Gospa ju je poslušala z verande in molčala. Kmeta sta čakala in čakala, ko pa sta videla, da jima ne bo razsodila, sta vprašala: »Kam pa je šel gospod, gospa?« »Šel je pogledat njivo prosa, ki jo imamo ob jezeru,« je odgovorila, »ker vsako noč prihajajo iz njega žabe in ga objedajo.« Kmeta sta se debelo spogledala in odšla. Pri dvoriščnih vratih pa sta začela spraševati drug drugega: »Kaj neki je gospa mislila s temi besedami? Kako bi mogle žabe jesti proso?« Tuhtala sta in se pogovarjala, nazadnje pa sta se le vrnila, da bi gospo vprašala, kaj je hotela reči. Ko sta spet stopila pred verando, sta vprašala: »Pa vendar, gospa, kaj naj pomeni tisto, kar ste nama rekli? Ali žabe sploh morejo jesti proso?« »Ne vem, ali žabe morejo jesti proso ali ne,«
je odgovorila gospa, »vem pa, da kolo ne more povreči žrebička.« Šele tedaj se je kmetoma posvetilo. Zdaj sta razumela, kam je merila gospa, začudila sta se tolikšni modrosti in se pobotala, kakor sta najbolje vedela in znala. Ko se je bojar vrnil domov, je vprašal: »Kdo je bil tukaj, ko me ni bilo? Kaj se je zgodilo?« »Kaj neki?« je odvrnila. »Ta in ta sta prišla, to in to se jima je zgodilo, jaz pa sem jima rekla tako in tako.« Ko je bojar to slišal, ji je rekel: »Ker si prelomila obljubo in razsojala brez mene, ne moreva več živeti skupaj. Vzemi od mene, kar želiš in kar ti je v moji hiši najljubše, pa pojdi domov k očetu.« Gospa je odgovorila: »Tvoje besede, mož, so mi svete, saj je zato mož gospodar. Ničesar nisem zakrivila, kajti tistima pravdarjema nisem razsodila, samo povedala sem jima, kje je njun gospod. Če pa se ti zdi prav, da me naženeš, se bom uklonila tvoji volji in se ti iz vsega srca zahvaljujem za dobroto, da mi dovoliš vzeti iz tvoje hiše tisto, kar mi je najljubše. Le nekaj te še prosim: ker me odganjaš, mi dovoli, da se še enkrat poveselim v hiši svojega gospoda in moža. Priredi gostijo in povabi najine prijatelje in znance, da bomo še zadnjič skupaj jedli, pili in se veselili.« Bojar se je dal pregovoriti in ukazal pripraviti velikansko pojedino, na katero je povabil prijatelje in vse najbližje. Jedli so, se zabavali in veselili, kolikor jim je srce poželelo. Gospa pa je bojarju nenehno polnila čašo in on jo je venomer praznil. Ponudila mu je še eno in nato še eno, dokler ni bil pijan kot čep. Tedaj si ga je lepo oprtala na hrbet, ne da bi bojar kar koli občutil, in ga odnesla k očetu domov. Tam ga je položila na peč, kjer je spal, dokler se ni streznil. Ko se je naslednji dan prebudil in se zagledal v takem položaju, je vprašal, kje je. Gospa mu je odgovorila: »Pri mojem
očetu doma. Ko si me odgnal, si mi dovolil, naj iz tvoje hiše vzamem, kar mi je najljubše. Prav to sem storila. Nič mi ni bilo ljubše od mojega moža. Upam, da mi ne boš zameril, ker sem ga vzela s seboj.« Ko je bojar slišal tako razumne besede, je nekaj časa premišljeval, nato pa odgovoril: »Pojdiva, žena, domov in živiva kakor v raju. Zdaj šele vidim, kakšno ženo sem dobil.« In sem na sedlo zajahal ter vam tako povedal. Nato sem na kolo se usedel in zgodbo do konca povedal.
Izvirnik
fostil o data ca nici o data, etc. A fostii o data unu omu si o femee. El ere' atatti. de sarad., in cat n'avear" dupd ce bea apa. Nici tu, casa, nici tu, masa, 'rimier', nimicti, darn nimicu n'aveail dupA sufletulii loru Muncea bietubl omit de diminela pang sera tar4iil, alaturi cumuierea, trecea nadu§elele, si ca sa dea si el in sport'', ba. Se Linea, vec,11, noroculti dupa den§il ca pulberea dupa caini, cum se (slice. Umblau cu tarabutele de colo ping colo, §i ca sä se statornicesth si el la unii loco, nu Osier. Cad tine era sa-I priimesca pe el doi calici, cu Meta de copil dupa den§ii. Adica uitasem sa ye spuiu. Aveail acesti omeni o spuzA de copii. Din acqti copil, cel mai marl eraii nurnai fete, era baelii erail maruntei si stall pe langa derqii ca SA nu ye fi dust" Dumnedeu vr-odatA sA fill fat' cand venea multi de la munth, ca v'ati fi luatti thmpii. E0all toff earl inaintea lui, jigariti si bArtanili, ca nisce netoli, subliratici §i piligAiali, me rogil, b*nali de fame, si tabarail pe bietulti omu cu gura : tata mi-e Rome, tats, morn de f6me ! Tatalu lorir se zapacea si nu scia catre care sa se intorcA mai be da totA agonisela lui dintr'o di. Dara. de unde sa be ajunga ce bruma be aducea ? Abia puneari p'o masea. Bietulu tat'seti si biata ma-sa, de multe on se culcati nemancall. Li se rupea inima de mils, darn n'aveati incotro. Si Ca sa-0 lin4tesca copii, el be fAgAduia di a doua 4i are sA be aduca mai Ast-felt", mai cu sosele, mai cu momele, adormearr §i bielii copii, cu nAdejde ca a doua 4i are sa fie mai bine. del ulcelwle. intaiiI, .i multfi.
Dintre toti copi!, fate cea mai mare, era mai tacuta si mai cu judecata. Ea ramanea cu surorile si fratii cei mai midi, and se duceau parintil la munca, vedea de densii, ii mustruluia si II povatuia se fie mai curabdare, mai ingaduitori, ca sa nu se amerasca pine inteatitti parintil. Dare, bate toba la urechea surdului. Adica, de 1 ce sa ;Eel ? Ar fi fostii si ei, pOte mai MOduitori, 0 mai cu rebdare, dare burta le da gbiesti cea de multe ori sa fie neintelegetori. Intr'acestea Boerului pe mosia caruia se afla acesti omen!, ca si urgisiti de Dumnedeii, i se fecu mile de e!, si intr'o di cancI6 veni omulu sa se rage pentru salasii, el dise : Omule, te vedil barnicti, muncesti de te spetesci, si doi in teiu te vedll ce mi poti lega. Eta ell me indurii si 'IT datl urkpetecti de loch, se fie de veci al tea.' Du-te de-ti alege petecubu ce-ci va plecea, si apuca-te numai de catti sa-ti fad un bordeiii. Bogdaprosti cucone, si Dumnedeil sa priimeasca. De unde dal sa iqvorasca. Respuuse bietulu omii, se duse de-si alese un petecil de Tool 0 pane sera gr6pa pentru bordeiti o si dete gata. Nepartea lul. Cum se brodi ca loculu ce-si alesese, sa fie ale-turf cu alu unui teranu bogatil si mandru de nu-i ajungea tine -va cu prajina la nasti Peste nopte, nu schi cum se facul nu sciii cum se drese, ca o vita d'ale bogatulu! &du in grope si muri. A doua di de dimineata bogatului veclendu-si vita morta, sari cu gura mare asupra saracului ilu lue de peptil si cu elti tarasu se duse la curtea boerului sa le face judecata. Boerul6 se mire tend Ii vedu intreba ce cauta? Teranulti celii bogatil dise : Boerule, acesta prapeditil de °mil', veneticil in satulti nostru n'arti mai avea parte de elu I dupe ce ti-al facutil pomana de i-al data un peteol de load el tocmai Tanga mine si-a alesti se -s% face bordeiti. Una la mane. Baga de seine, ca dupe ce e saracu, apol e si cu nasulil pe sus. Al doilea, gropa ce si-a facutil pentru bordeld, dupe ce ca e mare forte, apoi n'a avutil si iT fa-
grije sä o acopere peste nopte cu ceva, numal ca sa-mi faca rnie pagubd, §i mi-a &Jute o vita tntr'insa de §i-a ruptu junghetura. Judeca d-ta acum, nu e dator sä mi-o platesca `1* El dice ca n'are cu ce. Si ce-mi pasa mie de asta ? Boerule, respunse §i saracule umilite §i cu lacramile in ochi ate pumnulti. Boerule, n'ame ce dice, omoard-me spanclurd-me, n'amti ee face, dacd a date pacatule peste mine. Ap este cum dice bogataple mat vecine. Si fiinde ca lu! Dumne- (Jett ii place dreptulti, drepte sa ti spuiu, ce e dreptil : Arnt sapate gropa, §i o gropa mare, ca sä Incapd bordeiulti pe toti al mei, dard nici ganditil ca aduc paguba. 5i nici n'a fostii la suffetule met cugetulti de mendrie, caci n'aveamil pe ce me mandri, cand mi-ame alese loch langd d -lu!. Acum, lumineze-va Dumneclee, Boerule, §i judecall dupa dreptate. Boerulti sta in cumpena. Nu scia Cu! sä dea dreptate. Vedea ele ca saracule a caclutil in pacate ; dart fard voe. Dupd ce se gandi ele nitele, clise : Bre, omen! bun! : Ed am sa ye fat tree intrebari ; tine le va deslega mai bine, a aceluia sä fie dreptatea. Ve daft rdgazit de tre! dile, ganditi-ve. Dupd tree clile sä veniti §i sa-mi ghicifl intrebarile. Tineri minte bine. Intaia Intrebare suns Ce esEe mai grase in lume A doua : Ce este ma! bunti? Si a treia : Ce alerga mai iute ? Aide, duceti-ve acum. Bard sa mai sciti una : daca nici ulna din vol nu va ghici vre-una din intrebarile mele, Kitt ca unde ye stet picierele o sa ye stea si capetele. Amindoi impricinatii se intersera la casele lore. Bogata§ule laudandu-se ca eld are sa ghicesca, fiinde ca ce lucru [Kite fi mai writ de eke a spune ca porculil see din ograda este mai grase, de Ore-ce sta sldnina pe dinsule de o palma ; era sdraculti plangea de potopea pamintule, gandindu-se ca ce sä spue elk. ca in'amil a-I na.. ? A o-
Daca ajunsert fie-care la ai se!, bogatasulti era veselil a are sa-si castige pricina, era straculti se puse pe ganduri si tote ofta. Copiii se adunart pe langa densulti, se uita ; dart nu cutezati intrebe ce-va. Incepura si ei a plange ; si se facu acolo la densii, o plangere si o jelanie de te luau floe de milt. Numal fata cea mai mare 10 lut inima In ding intrebt, ce are de este asa de tristti.? Ce st amt, fata mea ? Eact Vacate de la Dumne4eil. Boerulti ne-a Indatoratii st-1 ghicimu nine intrebari, pe earl nici Ornenii eel procopsiti nu '1 le-arti putea spune, necum unu sermanii prostil ca mine. Ci spune-ne si not, ca doara d'om putea &Anti veunti ajutora. Ca ce ajutora au putea voi st-nil dap, voi care nu sciti Ana nici cum st mananed mamtlig-a. Te mint, tats, la ce am putea 11 bune si noi. Si apoi ee strict data ne yel spune ci not ? Atunci stracult disc : eca, Oct, Oct ce ne-a disc Boesubl st ghicimu ; cael de unde nu, ne va sta capulu unde ne staii Fata cea mare se puse pe ganduri, si dupa ce mai cugett ea, ce mai cugett, se apropie de tats -seti si ii clise . Ia last, tat, nu mai fii asa mahnitti. Nu ne last Dumnecleti pe not st Gaud te vei duce la Boerulii st-I dal respunsil, spune ce-va. Si p6te ca va da Dumnecleu st scapi cu fata curata dinaintea lui. Saraculu para. a se mangaia Ore-cum ; dart flume, inima lul scia. Nu voia, vedi, sa-.si mai rnahnesca si copiii. In dimineta cand fu a se Infatisa la boerult1 ca ghicesca intreharile, fie-sa ti spuse ca ce sa recpuncla. Stractilti se areta a ft multumitil, dart se Indoia. Se infatisart inaintea Boerului. Bogatasulii, mandru si cu peptula deschisti ; straculti, umilitu si stransil la peptii de sta st-I crape sucmanulil celu sdrentuitti de pe densubl. Boerulti Intreba pe bogatasii : sa-la si-la sa'g talpile. prima. 11-oia si ell st-1
El, bade, ce este mai grasii pe lumea asta ? BogAtasulti respunse cu corajil Apoi de, cucOne ce sa fie mai g,rasti de catil porculti meA din ograda, care are grasimea pe elti de o palms de grOsa. Minciunt spui, respunse Boerulti. Si intrebendil si pe saraculit, elil respunse cu sfialA : Apol de, cucOne, eu djcil cu mintea mea a prosta ca sa fie mai grasti pe lumea asta, ca elti ne dA tote bunAtatile p8 cari le avemil. Asa este, respunse Boerultl. Acumti clise bogatasului era ! Ce alerga mai iute pe lumea asta ? Arrnasarulil meu, cucOne, respunse bogatasulti, cA alerga peste Arai si deluri, candil ii der drumulil, de nu'l vecli copitele. Apol de, cocone, capulti meri nu me duce asa departe, fara de mitt'', daft socotela ca nimicti. nu alerga asa de jute ca gandulti, respunse si saraculii. Tu ai dreptate. Cela aiureza. In cele din urrnA mai intrebd °data pe bogAtasil ; Ce este mai bund pe lumea asta ? Nimicu nu este mai bunil pe lumea asta, milostive pane, respunse elu, ca judecata cea drepta a Mariel tale. Ea boerule, cu prostia mea me duce gandulA ca nimicti nu e mai bund pe lumea asta ca Dumne(jeil, care ne sufere pe lume cu tote reutatile n6stre. AdevAratil, asa este, ciise Si intorcendu-se catre bogatasil adaoga : Esl afarA, toranil viclenA si mojjcil ce esti, sail pui acum de-ti trage la tAlpi atita catil nu pop. duce. Bogatasulti esi cu coda intre piciore. Si themandii mai aprope pe saracil, iltr intrebA cu unti graiti blajinil : Spunemi, bre omule, tine te-a invetatu pe tine sa raspuncli asa de potrivitti, cad din capulil ten Ala secu, nu cre4i1 sa fi esitti cuvinte intelepte. Bietulil sh'racil se camti codea. Nu-i venea .sa spue dreptil, pamintultit stasa cretin boerulfi.
de tema sa uu patesca ce-va. Dara data se vedu incoltitti. spuse tote adeveruld precumil era. Atunci boeruld, mirandu-se in sine de iscusinta letei porunci ca a doua di sa vie cu fata la curtea boeresca. Ea sa fie nici imbracata, nici desbracata, nici calare, nici pe nici pe drumii nici pe land drumd. Cum midi saraculd unele ca acestea, incepu a se boci si a se vaicara, de nu -ti venea sa-lti mai amp, si se IntOrse la ai sal. rata cea mare and audi cele ce II spuse : Nu to teme, tatuca, II dise ea, ca-i vie eil lui de haat : Numal sa-micaull doe mate. Cum se facu dimineta, fata arunca pe densa unit vologit (plasa), lua matele la subtiori, incaleca pe un tapd, si pieta la curtea boieresca. Mergendd ast-fell pe drunid, ea nu era nici Ware, nici pe josil, cad ii da de pamintu Gaud und piciord cand altuld, tapulil fiiudu pitied ; umbla nici pe drama', ni pe langa drumd, cad tapuld nu tinea drumuld dreptd. Aci trecea pe langa cafe unit' gardil sa apuce cate veuuti lastard de la venni' pomisord ; aci trecea de cea lalta parte. Nu era nici imbrAcata, nici desbracata cu vologuld aruncatti pe densa. Si asa, cu chid, cu vain, ajuuse la curtea boeresca. Candd o vedura boeruld si omenil curtii, veniudd asa, incremenira. Boeruld, yell, nu vela sa se dea remasd, si porunci sa dea drumulei la doi zavoi ce-I tinea la curte In lantd. Acestia cumii vedura alaiuld cu care venia fata saracului, se repedira la (Musa ; dara ea dete drumuld indata matelord, si zavoii se luara dupa densele, era fata Faracului ajunse la scara boeresca asa precum ii poruncise boeruld. Vec.lendil si acesta iscusinta a fetal, boeruld n'avu incotro , si in nevoitu s'o priimesca. Atunci porunci sa o fereduiasca (se o imbaieze), o imbraca cu nise haine ca de miresi si hotad sa o dea dupa unu fecioril avea boeruld pe ranga &mufti, care Hit slujea cu credinta. Dupa ce o vedu boeruld curatita si ferchezuita ca o miresa, si caul avea ea si pe vino incoce, i se paru mai frumosa de cum era atu act; abatul ul, ca pofti sa o aiba el de nevasta, mai saracului, II jest, ee-it cd'i
cu sema ca era burlac, si se cunuua cu densa. Mai nainte de a se cununa, boeruld dise dense!: ed to iaii de sotie ; dark sa scil ca to n'ai voe sa judeci nici o data fail de mine. Ea piimi- Dupe ce trecu cats trecu de la cununia lord, boeruld se duse °data in treba lui pe mosie. In lipsa lui venira doi lerani cu o prigonire la curie. Aflandd ca boeruld nu este acase, si vedendii pe cuconita inteune cerdac, incepura sa se jeluiasca la (Musa. Ea asculta si tacea. Unuld dise: avem sa me duce pins in cutare locil, ins& o rota de la caruta mi se stricase. Nu mai puteamii inhama epa la car* cu fret* rote, mai cu sema ca era a feta. Atunci m'amii rugatii de vecinuld meu, asta care e de fats, sa-mi imprumute eld o rota, Elii, ce e dreptii, a sera mi-a imprumutatd rota ce i-amd cerutd, cu gandii pana in diok sa me (Luca la treba mea. Gaud, ce sa vedeti cinstiff boeri asta nepte mi-a fatatd epa und inanzd.. Teranuld cell cu rota, ii taie cuvintule si dise si ele. Nucredell, cucona, se ye tie Dumnedett Rota mea a Matti manzule. Cucena asculta din cerdace si tacea. Teranii asteptara ce mai asteptara, si daca vedura a cu._ coca nu le face nici o judecate intrebara : Da unde-i dusii boerule, cucena Ia s'a duse, respunse ea, sa vadd unu lace de malaill ce-1e aveme pe marginea until faze., ca in tote noptile ese broscele dinteensuld si mananca 'Prank se uitara lunge si plecara. Ajungende. la porta ogradil boeresci ei incepurk a se intreba unulii pe altule. Ca ce fele de vorba fu aia a cucenei, me neaasta cum se pate broscele se manance malaiuld ? Ce se sfatuira el, ce vorbira, ca numai se intersera sa intrebe pe cucena, ce vorba fu aia. Daca venira dinaintea cerdacului era, prinsera a intreba Da bine, cucend, ca ce sa fie vorba ce ne-al spus'o Pete-se ca broscele sa manance malaiulu. ? Nu seal daca broscele pote sa manance malaie, ail ba, ei adi ? . la malaiula.
respunse cucona; dara seta ca rota nu pOte sä fete manji : Tocmai atuncea isi venird si teranii de acasa. Acumii intelesera siritenia vorbei cucOnei, se mirara de atita intelep- ,ciune si se impAcara cum seined ei mai bine. Viindti si boerula acasa, intrebd: Cine a mai fostu p'aici in lipsa mea ? ce s'a mai petrecuta ? Ge sit fie? respunse ea. Eca, eca, eine a venitil si ecd, ce s'a intamplata cu ei, si ce le-ama 4isu ea. Boerulit curnit aucji, a' clise : Fiinda ca al cdlcatil fagAduiala vi al judecatil-fara mine, nu mai putem trAi amandoi. Ia-11 ce poftesci de la mine si ce-ti este mai draga in casa mea, si sa te duel la tataleit acasa. Cucona clise : Vorbele tale, barbate, sunta sfinte pentru mine, pentru ca de aceea barbatula este bArbata. Nu sunta vinovata intru nitrite, caci n'amil judecatil pe acei jeluitori, .ci le am spusa nutnai unde este stapanulti lore. Dar data D-ta gasesci cu tale sa me gonesci, eil me supuna, fled sa tartesca, si -ti multumeqca Anca din adancula suftetului pentru bundtatea ce ai de a me ldsa sa-mi ale; ce mi-e mai drag,i1 din casa dumitale. 'Una lucru te mai rove, fiindit ca me gonesci, lasa-me sä me mai veselesca °data si ea in casa domnultii meit si bArbattl. DA o mass si chiamA pe prietenii nostri si cunoscuti sä petrecetnii impreund si sa ne chefuim pentru cea din 'Irma Ord. Duel-rail se induplecd, si porunci de Idea o masa Wain infricosatele, unde chema prietenil si pe eel mai de aprope al lore. Segura, se inveselird si se chefuird catii le cerurd inima. Cucona insA tail indesa paharele boeruba, si eta le tote bea. Si mai dete unula si incA unula, pins flu fAcu cucii Se imbatd boerula de se coclise turtA. Atunci si cucona ilia is frumusela la spinare, fdra.' sa mai simta boerula ce-va silu dine la tat'seu acasa uncle flu puce pe coptor de dormi ping se trecli. A doua cli card se desteptd, boerulii, ve;lendu-se in astateal de halo, intrebd unde se afta? Cucona ii respunse: La.
tata acash. Gaud Deal gonit dd la D-ta mi-al data voe sa iaa din casa dumitale ce mi -o II mai dragii. Aceea ama si facuta. Nimica nu mi-a Costa mai draga de dna barbatulti- Nu credit sh ma tii de reit pentru ca mi Varna luata. Child atuji boerula asemenea vorbe cu noimfi, se gandi ce se gandi, apoi respunse: Aiderna, novasta, acash, si s i trAima ca in Nana de rani ; acuma pricepa ea ce de femee am dobanditii. i m'ama suitii pe o sea. Si am spus'o asa. suite pe o rota. Si amii spus'o tots.
