Prevod

Neka žena, ki je pred kratkim pokopala moža, je vsak dan hodila na njegov grob in žalovala. Moški, ki je nedaleč od groba oral, si jo je poželel. Pustil je vole, tudi sam stopil h grobu, sedel in žaloval z njo. Ko ga je vprašala, zakaj tudi on tako toži, je odgovoril: »Tudi jaz sem pokopal lepo ženo in kadar se izjokam, mi je pri srcu laže.« Ona pa je rekla: »Tudi meni se godi prav tako.« Tedaj ji je dejal: »Če naju je torej doletela enaka nesreča, zakaj ne bi bila skupaj? Jaz te bom ljubil kakor njo, ti pa mene kakor svojega moža.« S temi besedami jo je prepričal in legla sta skupaj. Medtem je prišel tat, odvezal vole in jih odgnal. Ko se je orač vrnil in volov ni našel, se je začel biti po prsih in glasno tarnati. Prišla je tudi žena in ga našla objokanega. »Spet jokaš?« ga je vprašala. On pa je odvrnil: »Zdaj jokam zares.«