Waltey
Mrtvaška srajčica
Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm GrimmO besedilu
Mrtvaška srajčica
- Vir
- Grimmove pravljice
- Avtor
- Jacob in Wilhelm Grimm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Deutsch
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- Das Totenhemdchen
O izvirniku
Grimmove pravljice
Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.
Besedilo
Mrtvaška srajčica
Neka mati je imela sedemletnega sinka, ki je bil tako lep in ljubek, da ga nihče ni mogel pogledati, ne da bi ga vzljubil, sama pa ga je imela rajši kot vse na svetu. Zgodilo pa se je, da je nenadoma zbolel in ga je ljubi Bog vzel k sebi; mati se nikakor ni mogla potolažiti in je jokala noč in dan. Kmalu po pogrebu se je otrok ponoči prikazoval na krajih, kjer je za življenja sedel in se igral; kadar je mati jokala, je jokal tudi on, ko pa je prišlo jutro, je izginil. Ker mati kar ni hotela nehati jokati, je neke noči prišel v beli mrtvaški srajčki, v kateri so ga položili v krsto, in z venčkom na glavi, sedel na posteljo k njenim nogam in rekel: »Oh, mati, nehaj vendar jokati, sicer v svoji krsti ne morem zaspati, saj se moja mrtvaška srajčka ne posuši od tvojih solz, ki vse padajo nanjo.« Ko je mati to slišala, se je prestrašila in ni več jokala. Naslednjo noč je otročiček spet prišel, v roki držal lučko in rekel: »Vidiš, zdaj bo moja srajčka kmalu suha in v grobu imam mir.« Tedaj je mati svojo žalost zaupala ljubemu Bogu ter jo tiho in potrpežljivo prenašala, otrok pa ni več prihajal, temveč je spal v svoji podzemni posteljici.
Izvirnik
Das Totenhemdchen
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ein Märchen der Brüder Grimm
Es hatte eine Mutter ein Büblein von sieben Jahren, das war so schön und lieblich, daß es niemand ansehen konnte, ohne mit ihm gut zu sein, und sie hatte es auch lieber als alles auf der Welt. Nun geschah es, daß es plötzlich krank ward, und der liebe Gott es zu sich nahm; darüber konnte sich die Mutter nicht trösten und weinte Tag und Nacht. Bald darauf aber, nachdem es begraben war, zeigte sich das Kind nachts an den Plätzen, wo es sonst im Leben gesessen und gespielt hatte; weinte die Mutter, so weinte es auch, und wenn der Morgen kam, war es verschwunden. Als aber die Mutter gar nicht aufhören wollte zu weinen, kam es in einer Nacht mit seinem weißen Totenhemdchen, in welchem es in den Sarg gelegt war, und mit dem Kränzchen auf dem Kopf, setzte sich zu ihren Füßen auf das Bett und sprach 'ach Mutter, höre doch auf zu weinen, sonst kann ich in meinem Sarge nicht einschlafen, denn mein Totenhemdchen wird nicht trocken von deinen Tränen, die alle darauf fallen.' Da erschrak die Mutter, als sie das hörte, und weinte nicht mehr. Und in der andern Nacht kam das Kindchen wieder, hielt in der Hand ein Lichtchen und sagte 'siehst du, nun ist mein Hemdchen bald trocken, und ich habe Ruhe in meinem Grab.' Da befahl die Mutter dem lieben Gott ihr Leid und ertrug es still und geduldig, und das Kind kam nicht wieder, sondern schlief in seinem unterirdischen Bettchen.
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Luna
Grimmove pravljice · 4 min branja
3 skupnih tagov
Utrujena opazovalka
Myths and Legends of Our Own Land · 2 min branja
3 skupnih tagov
Izguba Jacoba Hurda
Myths and Legends of Our Own Land · 2 min branja
3 skupnih tagov
Trkanje na vrata grobnice
Myths and Legends of Our Own Land · 2 min branja
3 skupnih tagov