Prevod
Spodaj v kanjonu Chaco v Novi Mehiki stoji stavba, očitno iz istega časa kot bivališča ljudstev, ki so živela v skalnih stenah. Še vedno je dobro ohranjena in ji pravijo Široka hiša. Ko je Noqoilpi, bog iger na srečo, prišel na zemljo, je zašel v ta kanjon. Ko je videl, da Moquiji živijo v blaginji, jim je zavidal in sklenil, da si bo priigral njihovo imetje. Zato je na dnu soteske uredil tekmovalno stezo in jih izzval, naj se tam pomerijo z njim v igrah na srečo ter preizkušnjah moči in spretnosti. Sprejeli so njegov izziv in ker je znal srečo obrniti sebi v prid, si je kmalu priigral ne le njihovo imetje, temveč tudi njihove žene in otroke, nazadnje pa še nekatere može.
V svojem pohlepu si je pridobil več, kot si je želel, in ker so mu bili ujetniki v breme, je ljudstvu ponudil, da jim bo del priigranega vrnil, če mu zgradijo to hišo. Storili so, kakor je zahteval, in izpustil je nekaj mož in žena. Drugi bogovi pa so njegovo početje obsojali in sklenili, da bodo bogu vetra dali moč, da ga premaga, saj se je Noqoilpi, zdaj ko je dobil svojo hišo, spet lotil kockanja. Bog vetra, preoblečen v Moquija, ga je izzval in živali so se dogovorile, da mu bodo pomagale.
Ko sta se pomerila v ruvanju dreves, je bog vetra izruval veliko drevo, Noqoilpi pa ni mogel premakniti niti manjšega. Tako je bilo zato, ker so bobri pregrizli korenine večjega drevesa. V tekmovanju z žogo je Noqoilpi svojo poslal skoraj do meje igrišča, bog vetra pa je svojo poslal daleč čeznjo, saj je bila vanjo ohlapno zavita ptica, ki se je osvobodila, še preden se je žoga dotaknila tal, in odletela. Skratka, Noqoilpi je bil premagan v vseh preizkušnjah in preostali ujetniki so ga s posmehom zapustili ter se vrnili k svojemu ljudstvu.
Kockar je preklinjal in besnel, dokler ga ni bog vetra zgrabil, ga kakor puščico nastavil na lok in izstrelil v nebo. Odletel je daleč onkraj vidnega obzorja in kmalu prispel do dolge vrste kamnitih hiš, kjer živi mož, ki nosi luno. Kockar se mu je zasmilil, zato je zanj ustvaril nove živali in ljudi ter ga spustil na zemljo v stari Mehiki, ljudje z lune pa so postali Mehičani. Vrnil se je v kraje, kjer se je nekdaj potikal, in se odpravil proti severu ter ob reki Rio Grande gradil mesta. Ko je že prišel mimo kraja, kjer stoji Santa Fe, ga je njegovo ljudstvo prepričalo, naj se obrne nazaj, in po vrnitvi so ga naredili za svojega boga — Nakai Cigini.
