Spor med Ateno in Pozejdonom za Atiko

Besedilo

Spor med Ateno in Pozejdonom za Atiko

1. Kekrops, rojen iz zemlje, s telesom, v katerem sta bila združena človek in kača, je prvi zavladal Atiki. Deželo, ki se je prej imenovala Akte, je po sebi poimenoval Kekropija. Pravijo, da so se za njegove vladavine bogovi odločili zasesti mesta, v katerih bi bil vsak deležen posebnega čaščenja. Prvi je torej v Atiko prišel Pozejdon; s trizobom je udaril sredi akropole in priklical na dan morje, ki ga zdaj imenujejo Erehtejevo.

Za njim je prišla Atena in zasadila oljko, ki jo še zdaj kažejo v Pandrozinem svetišču, Kekropsa pa vzela za pričo, da je deželo zavzela. Ko sta se bogova sprla za deželo, je Zevs posegel v spor in določil sodnike: ne Kekropsa in Kranaosa, kakor so trdili nekateri, pa tudi ne Erizihtona, temveč dvanajst bogov. Ti so razsodili, da dežela pripada Ateni, saj je Kekrops pričal, da je prva zasadila oljko. Atena je nato mesto po sebi poimenovala Atene, Pozejdon pa je v silni jezi poplavil Triazijsko ravnino in Atiko potopil pod morje.

2. Kekrops se je poročil z Aktajevo hčerjo Aglavro in imel z njo sina Erizihtona, ki je umrl brez otrok, ter hčere Aglavro, Herzo in Pandrozo. Aglavri in Aresu se je rodila Alkipa. Ko jo je Halirotij, sin Pozejdona in nimfe Evrite, skušal posiliti, ga je Ares zalotil in ubil. Pozejdon je proti njemu vložil obtožbo, zato so Aresu na Areopagu sodili dvanajsteri bogovi in ga oprostili.

3. Herzi in Hermesu se je rodil Kefal. Vanj se je zaljubila Eos, ga ugrabila in se z njim združila v Siriji, kjer mu je rodila sina Titona. Titonu se je rodil Faeton, temu Astinoj, Astinoju pa Sandok, ki je iz Sirije prišel v Kilikijo in ustanovil mesto Kelenderis. Poročil se je s Farnako, hčerjo Megasara, kralja Hirijcev, in dobil sina Kinira. Ta je s svojim ljudstvom prišel na Ciper in ustanovil Pafos. Tam se je poročil z Metarmo, hčerjo Pigmaliona, kralja Ciprčanov, in dobil sinova Oksipora in Adonisa ter hčere Orzediko, Laogoro in Brajzijo. Te so zaradi Afroditine jeze legale s tujimi moškimi in umrle v Egiptu.

4. Adonis je bil še deček, ko ga je zaradi Artemidine jeze na lovu napadel merjasec in ga ubil. Heziod pravi, da je bil sin Feniksa in Alfeziboje, Paniasis pa, da je bil sin Tejanta, kralja Asircev, ki je imel hčer Smirno. Ker ni častila Afrodite, je ta v jezi povzročila, da se je zaljubila v svojega očeta. Za pomočnico je pridobila dojiljo in dvanajst noči legala z očetom, ne da bi ta vedel, kdo je. Ko je spoznal resnico, je izvlekel meč in jo začel zasledovati. Ko jo je že skoraj dohitel, je bogove prosila, naj jo naredijo nevidno. Usmilili so se je in jo spremenili v drevo, ki ga imenujejo mira. Deset mesecev pozneje je drevo počilo in rodil se je tako imenovani Adonis. Afrodita ga je zaradi njegove lepote še kot dojenčka skrivaj pred bogovi položila v skrinjo in ga zaupala Perzefoni. Ko pa ga je ta zagledala, ga ni hotela vrniti. Spor je razsodil Zevs: leto je razdelil na tri dele in določil, naj Adonis en del preživi sam, drugega pri Perzefoni, tretjega pa pri Afroditi. Toda Adonis je Afroditi namenil tudi svoj delež. Pozneje ga je na lovu napadel merjasec in ga ubil.

5. Po Kekropsovi smrti je zavladal Kranaos, ki je bil prav tako rojen iz zemlje. Pravijo, da je za njegove vladavine prišlo do Devkalionovega potopa. Poročil se je s Pedijado iz Lakedajmona, Minesovo hčerjo, in imel z njo hčere Kranajo, Kranajhmo in Atido. Ko je Atida umrla še kot devica, je Kranaos deželo po njej poimenoval Atida.

6. Kranaosa je pregnal Amfiktion in zavladal namesto njega. Nekateri pravijo, da je bil Devkalionov sin, drugi pa, da je bil rojen iz zemlje. Ko je vladal dvanajst let, ga je pregnal Erihtonij. O njem nekateri pravijo, da je bil sin Hefajsta in Kranaosove hčere Atide, drugi pa, da je bil sin Hefajsta in Atene, in sicer takole: Atena je prišla k Hefajstu, ker si je želela, da bi ji izdelal orožje. Njega pa je Afrodita zapustila, zato ga je prevzelo poželenje po Ateni in začel jo je zasledovati. Ona je bežala. Ko se ji je z velikim naporom približal, saj je bil hrom, jo je skušal prisiliti k združitvi. Ker pa je bila krepostna devica, se mu ni pustila; svoje seme je izlil na boginjino nogo.

Z gnusom si je seme obrisala z volno in jo vrgla na tla. Medtem ko je bežala, je seme padlo v zemljo in rodil se je Erihtonij. Atena ga je vzgajala skrivaj pred drugimi bogovi, saj ga je hotela narediti nesmrtnega. Položila ga je v skrinjico in ga zaupala Kekropsovi hčeri Pandrozi ter ji prepovedala skrinjico odpreti. Toda Pandrozini sestri sta jo iz radovednosti odprli in zagledali kačo, ovito ob otroku. Po pripovedovanju nekaterih ju je ubila kača sama, po pripovedovanju drugih pa ju je Atenina jeza pahnila v blaznost in sta se vrgli z akropole. Erihtonija je v svojem svetem gaju vzgojila Atena sama. Ko je pregnal Amfiktiona, je zavladal Atenam, na akropoli postavil leseni kip Atene in uvedel praznik panatenaj. Poročil se je z vodno nimfo Praksitejo, ki mu je rodila sina Pandiona.

7. Ko je Erihtonij umrl in so ga pokopali v istem Ateninem svetem gaju, je zavladal Pandion. Med njegovo vladavino sta v Atiko prišla Demetra in Dioniz. Demetro je v Elevzini sprejel Kelej, Dioniza pa Ikarij. Ta je od njega dobil mladiko vinske trte in se naučil pridelovati vino. Ker je želel bogove darove deliti z ljudmi, je prišel k nekim pastirjem. Pokusili so pijačo in jo zaradi njenega prijetnega okusa brez mere pili, ne da bi jo mešali z vodo. Prepričani, da jih je zastrupil, so ga ubili. Naslednji dan so spoznali svojo zmoto in ga pokopali. Njegovi hčeri Erigoni, ki je iskala očeta, je domača psica Majra, ki je prej spremljala Ikarija, pokazala njegovo truplo. Erigona je objokovala očeta in se obesila.

8. Pandion se je poročil z Zevksipo, sestro svoje matere, in imel z njo hčeri Prokno in Filomelo ter sinova dvojčka Erehteja in Butesa. Ko je zaradi meja dežele izbruhnila vojna z Labdakom, je na pomoč poklical Aresovega sina Tereja iz Trakije. Skupaj z njim je zmagal v vojni in mu dal za ženo svojo hčer Prokno. Terej je z njo imel sina Itisa, nato pa se je zaljubil v Filomelo in oskrunil tudi njo. Rekel ji je, da je Prokna umrla, čeprav jo je skrival na podeželju. Nato se je poročil še s Filomelo, legal z njo in ji odrezal jezik. Ona pa je v oblačilo vtkala sporočilo in z njim Prokni razkrila svojo nesrečo. Prokna je poiskala sestro, ubila sina Itisa, ga skuhala in ponudila Tereju za večerjo, ne da bi ta vedel, kaj jé. Nato je s sestro naglo zbežala. Ko je Terej izvedel resnico, je pograbil sekiro in ju začel zasledovati. V Davlidi v Fokidi ju je že skoraj dohitel, zato sta bogove prosili, naj ju spremenijo v ptici. Prokna je postala slavček, Filomela pa lastovka. Tudi Terej se je spremenil v ptico in postal smrdokavra.