Waltey
Spor med Ateno in Pozejdonom za Atiko
Apolodorjeva knjižnica · ApolodorO besedilu
Spor med Ateno in Pozejdonom za Atiko
- Vir
- Apolodorjeva knjižnica
- Avtor
- Apolodor
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Ancient Greek
- Čas branja
- 6 min branja
- Obseg
- 5 strani
- Naslov izvirnika
- Book 3 chapter 14
O izvirniku
Apolodorjeva knjižnica
Strnjen zemljevid grških mitov, rodov, junakov in pošasti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Apolodorjeva knjižnica v jeziku Ancient Greek.
Besedilo
Spor med Ateno in Pozejdonom za Atiko
1. Kekrops, rojen iz zemlje, s telesom, v katerem sta bila združena človek in kača, je prvi zavladal Atiki. Deželo, ki se je prej imenovala Akte, je po sebi poimenoval Kekropija. Pravijo, da so se za njegove vladavine bogovi odločili zasesti mesta, v katerih bi bil vsak deležen posebnega čaščenja. Prvi je torej v Atiko prišel Pozejdon; s trizobom je udaril sredi akropole in priklical na dan morje, ki ga zdaj imenujejo Erehtejevo.
Za njim je prišla Atena in zasadila oljko, ki jo še zdaj kažejo v Pandrozinem svetišču, Kekropsa pa vzela za pričo, da je deželo zavzela. Ko sta se bogova sprla za deželo, je Zevs posegel v spor in določil sodnike: ne Kekropsa in Kranaosa, kakor so trdili nekateri, pa tudi ne Erizihtona, temveč dvanajst bogov. Ti so razsodili, da dežela pripada Ateni, saj je Kekrops pričal, da je prva zasadila oljko. Atena je nato mesto po sebi poimenovala Atene, Pozejdon pa je v silni jezi poplavil Triazijsko ravnino in Atiko potopil pod morje.
2. Kekrops se je poročil z Aktajevo hčerjo Aglavro in imel z njo sina Erizihtona, ki je umrl brez otrok, ter hčere Aglavro, Herzo in Pandrozo. Aglavri in Aresu se je rodila Alkipa. Ko jo je Halirotij, sin Pozejdona in nimfe Evrite, skušal posiliti, ga je Ares zalotil in ubil. Pozejdon je proti njemu vložil obtožbo, zato so Aresu na Areopagu sodili dvanajsteri bogovi in ga oprostili.
3. Herzi in Hermesu se je rodil Kefal. Vanj se je zaljubila Eos, ga ugrabila in se z njim združila v Siriji, kjer mu je rodila sina Titona. Titonu se je rodil Faeton, temu Astinoj, Astinoju pa Sandok, ki je iz Sirije prišel v Kilikijo in ustanovil mesto Kelenderis. Poročil se je s Farnako, hčerjo Megasara, kralja Hirijcev, in dobil sina Kinira. Ta je s svojim ljudstvom prišel na Ciper in ustanovil Pafos. Tam se je poročil z Metarmo, hčerjo Pigmaliona, kralja Ciprčanov, in dobil sinova Oksipora in Adonisa ter hčere Orzediko, Laogoro in Brajzijo. Te so zaradi Afroditine jeze legale s tujimi moškimi in umrle v Egiptu.
4. Adonis je bil še deček, ko ga je zaradi Artemidine jeze na lovu napadel merjasec in ga ubil. Heziod pravi, da je bil sin Feniksa in Alfeziboje, Paniasis pa, da je bil sin Tejanta, kralja Asircev, ki je imel hčer Smirno. Ker ni častila Afrodite, je ta v jezi povzročila, da se je zaljubila v svojega očeta. Za pomočnico je pridobila dojiljo in dvanajst noči legala z očetom, ne da bi ta vedel, kdo je. Ko je spoznal resnico, je izvlekel meč in jo začel zasledovati. Ko jo je že skoraj dohitel, je bogove prosila, naj jo naredijo nevidno. Usmilili so se je in jo spremenili v drevo, ki ga imenujejo mira. Deset mesecev pozneje je drevo počilo in rodil se je tako imenovani Adonis. Afrodita ga je zaradi njegove lepote še kot dojenčka skrivaj pred bogovi položila v skrinjo in ga zaupala Perzefoni. Ko pa ga je ta zagledala, ga ni hotela vrniti. Spor je razsodil Zevs: leto je razdelil na tri dele in določil, naj Adonis en del preživi sam, drugega pri Perzefoni, tretjega pa pri Afroditi. Toda Adonis je Afroditi namenil tudi svoj delež. Pozneje ga je na lovu napadel merjasec in ga ubil.
5. Po Kekropsovi smrti je zavladal Kranaos, ki je bil prav tako rojen iz zemlje. Pravijo, da je za njegove vladavine prišlo do Devkalionovega potopa. Poročil se je s Pedijado iz Lakedajmona, Minesovo hčerjo, in imel z njo hčere Kranajo, Kranajhmo in Atido. Ko je Atida umrla še kot devica, je Kranaos deželo po njej poimenoval Atida.
6. Kranaosa je pregnal Amfiktion in zavladal namesto njega. Nekateri pravijo, da je bil Devkalionov sin, drugi pa, da je bil rojen iz zemlje. Ko je vladal dvanajst let, ga je pregnal Erihtonij. O njem nekateri pravijo, da je bil sin Hefajsta in Kranaosove hčere Atide, drugi pa, da je bil sin Hefajsta in Atene, in sicer takole: Atena je prišla k Hefajstu, ker si je želela, da bi ji izdelal orožje. Njega pa je Afrodita zapustila, zato ga je prevzelo poželenje po Ateni in začel jo je zasledovati. Ona je bežala. Ko se ji je z velikim naporom približal, saj je bil hrom, jo je skušal prisiliti k združitvi. Ker pa je bila krepostna devica, se mu ni pustila; svoje seme je izlil na boginjino nogo.
Z gnusom si je seme obrisala z volno in jo vrgla na tla. Medtem ko je bežala, je seme padlo v zemljo in rodil se je Erihtonij. Atena ga je vzgajala skrivaj pred drugimi bogovi, saj ga je hotela narediti nesmrtnega. Položila ga je v skrinjico in ga zaupala Kekropsovi hčeri Pandrozi ter ji prepovedala skrinjico odpreti. Toda Pandrozini sestri sta jo iz radovednosti odprli in zagledali kačo, ovito ob otroku. Po pripovedovanju nekaterih ju je ubila kača sama, po pripovedovanju drugih pa ju je Atenina jeza pahnila v blaznost in sta se vrgli z akropole. Erihtonija je v svojem svetem gaju vzgojila Atena sama. Ko je pregnal Amfiktiona, je zavladal Atenam, na akropoli postavil leseni kip Atene in uvedel praznik panatenaj. Poročil se je z vodno nimfo Praksitejo, ki mu je rodila sina Pandiona.
7. Ko je Erihtonij umrl in so ga pokopali v istem Ateninem svetem gaju, je zavladal Pandion. Med njegovo vladavino sta v Atiko prišla Demetra in Dioniz. Demetro je v Elevzini sprejel Kelej, Dioniza pa Ikarij. Ta je od njega dobil mladiko vinske trte in se naučil pridelovati vino. Ker je želel bogove darove deliti z ljudmi, je prišel k nekim pastirjem. Pokusili so pijačo in jo zaradi njenega prijetnega okusa brez mere pili, ne da bi jo mešali z vodo. Prepričani, da jih je zastrupil, so ga ubili. Naslednji dan so spoznali svojo zmoto in ga pokopali. Njegovi hčeri Erigoni, ki je iskala očeta, je domača psica Majra, ki je prej spremljala Ikarija, pokazala njegovo truplo. Erigona je objokovala očeta in se obesila.
8. Pandion se je poročil z Zevksipo, sestro svoje matere, in imel z njo hčeri Prokno in Filomelo ter sinova dvojčka Erehteja in Butesa. Ko je zaradi meja dežele izbruhnila vojna z Labdakom, je na pomoč poklical Aresovega sina Tereja iz Trakije. Skupaj z njim je zmagal v vojni in mu dal za ženo svojo hčer Prokno. Terej je z njo imel sina Itisa, nato pa se je zaljubil v Filomelo in oskrunil tudi njo. Rekel ji je, da je Prokna umrla, čeprav jo je skrival na podeželju. Nato se je poročil še s Filomelo, legal z njo in ji odrezal jezik. Ona pa je v oblačilo vtkala sporočilo in z njim Prokni razkrila svojo nesrečo. Prokna je poiskala sestro, ubila sina Itisa, ga skuhala in ponudila Tereju za večerjo, ne da bi ta vedel, kaj jé. Nato je s sestro naglo zbežala. Ko je Terej izvedel resnico, je pograbil sekiro in ju začel zasledovati. V Davlidi v Fokidi ju je že skoraj dohitel, zato sta bogove prosili, naj ju spremenijo v ptici. Prokna je postala slavček, Filomela pa lastovka. Tudi Terej se je spremenil v ptico in postal smrdokavra.
Izvirnik
Book 3 chapter 14
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Source ID: apollodorus_bib_3_14 Citation: Apollodorus, Bibliotheca 3.14 1. Κέκροψ αὐτόχθων, συμφυὲς ἔχων σῶμα ἀνδρὸς καὶ δράκοντος, τῆς Ἀττικῆς ἐβασίλευσε πρῶτος, καὶ τὴν γῆν πρότερον λεγομένην Ἀκτὴν ἀφʼ ἑαυτοῦ Κεκροπίαν ὠνόμασεν. ἐπὶ τούτου, φασίν, ἔδοξε τοῖς θεοῖς πόλεις καταλαβέσθαι, ἐν αἷς ἔμελλον ἔχειν τιμὰς ἰδίας ἕκαστος. ἧκεν οὖν πρῶτος Ποσειδῶν ἐπὶ τὴν Ἀττικήν, καὶ πλήξας τῇ τριαίνῃ κατὰ μέσην τὴν ἀκρόπολιν ἀπέφηνε θάλασσαν, ἣν νῦν Ἐρεχθηίδα καλοῦσι.
μετὰ δὲ τοῦτον ἧκεν Ἀθηνᾶ, καὶ ποιησαμένη τῆς καταλήψεως Κέκροπα μάρτυρα ἐφύτευσεν ἐλαίαν, ἣ νῦν ἐν τῷ Πανδροσείῳ δείκνυται. γενομένης δὲ ἔριδος ἀμφοῖν περὶ τῆς χώρας, διαλύσας Ζεὺς κριτὰς ἔδωκεν, οὐχ ὡς εἶπόν τινες, Κέκροπα καὶ Κραναόν, οὐδὲ Ἐρυσίχθονα, θεοὺς δὲ τοὺς δώδεκα. καὶ τούτων δικαζόντων ἡ χώρα τῆς Ἀθηνᾶς ἐκρίθη, Κέκροπος μαρτυρήσαντος ὅτι πρώτη τὴν ἐλαίαν ἐφύτευσεν. Ἀθηνᾶ μὲν οὖν ἀφʼ ἑαυτῆς τὴν πόλιν ἐκάλεσεν Ἀθήνας, Ποσειδῶν δὲ θυμῷ ὀργισθεὶς τὸ Θριάσιον πεδίον ἐπέκλυσε καὶ τὴν Ἀττικὴν ὕφαλον ἐποίησε.
2. Κέκροψ δὲ γήμας τὴν Ἀκταίου κόρην Ἄγραυλον παῖδα μὲν ἔσχεν Ἐρυσίχθονα, ὃς ἄτεκνος μετήλλαξε, θυγατέρας δὲ Ἄγραυλον Ἕρσην Πάνδροσον. Ἀγραύλου μὲν οὖν καὶ Ἄρεος Ἀλκίππη γίνεται. ταύτην βιαζόμενος Ἁλιρρόθιος, ὁ Ποσειδῶνος καὶ νύμφης Εὐρύτης, ὑπὸ Ἄρεος φωραθεὶς κτείνεται. Ποσειδῶνος δὲ εἰσάγοντος ἐν Ἀρείῳ πάγῳ κρίνεται δικαζόντων τῶν δώδεκα θεῶν Ἄρης καὶ ἀπολύεται.
3. Ἕρσης δὲ καὶ Ἑρμοῦ Κέφαλος, οὗ ἐρασθεῖσα Ἠὼς ἥρπασε καὶ μιγεῖσα ἐν Συρίᾳ παῖδα ἐγέννησε Τιθωνόν, οὗ παῖς ἐγένετο Φαέθων, τούτου δὲ Ἀστύνοος, τοῦ δὲ Σάνδοκος, ὃς ἐκ Συρίας ἐλθὼν εἰς Κιλικίαν, πόλιν ἔκτισε Κελένδεριν, καὶ γήμας Φαρνάκην τὴν Μεγασσάρου τοῦ Ὑριέων βασιλέως ἐγέννησε Κινύραν. οὗτος ἐν Κύπρῳ, παραγενόμενος σὺν λαῷ, ἔκτισε Πάφον, γήμας δὲ ἐκεῖ Μεθάρμην, κόρην Πυγμαλίωνος Κυπρίων βασιλέως, Ὀξύπορον ἐγέννησε καὶ Ἄδωνιν, πρὸς δὲ τούτοις θυγατέρας Ὀρσεδίκην καὶ Λαογόρην καὶ Βραισίαν. αὗται δὲ διὰ μῆνιν Ἀφροδίτης ἀλλοτρίοις ἀνδράσι συνευναζόμεναι τὸν βίον ἐν Αἰγύπτῳ μετήλλαξαν.
4. Ἄδωνις δὲ ἔτι παῖς ὢν Ἀρτέμιδος χόλῳ πληγεὶς ἐν θήρᾳ ὑπὸ συὸς ἀπέθανεν. Ἡσίοδος δὲ αὐτὸν Φοίνικος καὶ Ἀλφεσιβοίας λέγει, Πανύασις δέ φησι Θείαντος βασιλέως Ἀσσυρίων, ὃς ἔσχε θυγατέρα Σμύρναν. αὕτη κατὰ μῆνιν Ἀφροδίτης (οὐ γὰρ αὐτὴν ἐτίμα) ἴσχει τοῦ πατρὸς ἔρωτα, καὶ συνεργὸν λαβοῦσα τὴν τροφὸν ἀγνοοῦντι τῷ πατρὶ νύκτας δώδεκα συνευνάσθη. ὁ δὲ ὡς ᾔσθετο, σπασάμενος τὸ ξίφος ἐδίωκεν αὐτήν· ἡ δὲ περικαταλαμβανομένη θεοῖς ηὔξατο ἀφανὴς γενέσθαι. θεοὶ δὲ κατοικτείραντες αὐτὴν εἰς δένδρον μετήλλαξαν, ὃ καλοῦσι σμύρναν. δεκαμηνιαίῳ δὲ ὕστερον χρόνῳ τοῦ δένδρου ῥαγέντος γεννηθῆναι τὸν λεγόμενον Ἄδωνιν, ὃν Ἀφροδίτη διὰ κάλλος ἔτι νήπιον κρύφα θεῶν εἰς λάρνακα κρύψασα Περσεφόνῃ παρίστατο. ἐκείνη δὲ ὡς
ἐθεάσατο, οὐκ ἀπεδίδου. κρίσεως δὲ ἐπὶ Διὸς γενομένης εἰς τρεῖς μοίρας διῃρέθη ὁ ἐνιαυτός, καὶ μίαν μὲν παρʼ ἑαυτῷ μένειν τὸν Ἄδωνιν, μίαν δὲ παρὰ Περσεφόνῃ προσέταξε, τὴν δὲ ἑτέραν παρʼ Ἀφροδίτῃ· ὁ δὲ Ἄδωνις ταύτῃ προσένειμε καὶ τὴν ἰδίαν μοῖραν. ὕστερον δὲ θηρεύων Ἄδωνις ὑπὸ συὸς πληγεὶς ἀπέθανε. 5. Κέκροπος δὲ ἀποθανόντος Κραναὸς ἐβασίλευσεν αὐτόχθων ὤν, ἐφʼ οὗ τὸν ἐπὶ Δευκαλίωνος λέγεται κατακλυσμὸν γενέσθαι. οὗτος γήμας ἐκ Λακεδαίμονος Πεδιάδα τὴν Μύνητος ἐγέννησε Κρανάην καὶ Κραναίχμην καὶ Ἀτθίδα, ἧς ἀποθανούσης ἔτι παρθένου τὴν χώραν Κραναὸς Ἀτθίδα προσηγόρευσε.
6. Κραναὸν δὲ ἐκβαλὼν Ἀμφικτύων ἐβασίλευσε· τοῦτον ἔνιοι μὲν Δευκαλίωνος, ἔνιοι δὲ αὐτόχθονα λέγουσι. βασιλεύσαντα δὲ αὐτὸν ἔτη δώδεκα Ἐριχθόνιος ἐκβάλλει. τοῦτον οἱ μὲν Ἡφαίστου καὶ τῆς Κραναοῦ θυγατρὸς Ἀτθίδος εἶναι λέγουσιν, οἱ δὲ Ἡφαίστου καὶ Ἀθηνᾶς, οὕτως· Ἀθηνᾶ παρεγένετο πρὸς Ἥφαιστον, ὅπλα κατασκευάσαι θέλουσα. ὁ δὲ ἐγκαταλελειμμένος ὑπὸ Ἀφροδίτης εἰς ἐπιθυμίαν ὤλισθε τῆς Ἀθηνᾶς, καὶ διώκειν αὐτὴν ἤρξατο· ἡ δὲ ἔφευγεν. ὡς δὲ ἐγγὺς αὐτῆς ἐγένετο πολλῇ ἀνάγκῃ (ἦν γὰρ χωλός), ἐπειρᾶτο συνελθεῖν. ἡ δὲ ὡς σώφρων καὶ παρθένος οὖσα οὐκ ἠνέσχετο· ὁ δὲ ἀπεσπέρμηνεν εἰς τὸ σκέλος τῆς θεᾶς.
ἐκείνη δὲ μυσαχθεῖσα ἐρίῳ ἀπομάξασα τὸν γόνον εἰς γῆν ἔρριψε. φευγούσης δὲ αὐτῆς καὶ τῆς γονῆς εἰς γῆν πεσούσης Ἐριχθόνιος γίνεται. τοῦτον Ἀθηνᾶ κρύφα τῶν ἄλλων θεῶν ἔτρεφεν, ἀθάνατον θέλουσα ποιῆσαι· καὶ καταθεῖσα αὐτὸν εἰς κίστην Πανδρόσῳ τῇ Κέκροπος παρακατέθετο, ἀπειποῦσα τὴν κίστην ἀνοίγειν. αἱ δὲ ἀδελφαὶ τῆς Πανδρόσου ἀνοίγουσιν ὑπὸ περιεργίας, καὶ θεῶνται τῷ βρέφει παρεσπειραμένον δράκοντα· καὶ ὡς μὲν ἔνιοι λέγουσιν, ὑπʼ αὐτοῦ διεφθάρησαν τοῦ δράκοντος, ὡς δὲ ἔνιοι, διʼ ὀργὴν Ἀθηνᾶς ἐμμανεῖς γενόμεναι κατὰ τῆς ἀκροπόλεως αὑτὰς ἔρριψαν. ἐν δὲ τῷ τεμένει τραφεὶς Ἐριχθόνιος ὑπʼ αὐτῆς Ἀθηνᾶς, ἐκβαλὼν Ἀμφικτύονα ἐβασίλευσεν Ἀθηνῶν, καὶ τὸ ἐν ἀκροπόλει ξόανον τῆς Ἀθηνᾶς ἱδρύσατο, καὶ τῶν Παναθηναίων τὴν ἑορτὴν συνεστήσατο, καὶ
Πραξιθέαν νηίδα νύμφην ἔγημεν, ἐξ ἧς αὐτῷ παῖς Πανδίων ἐγεννήθη. 7. Ἐριχθονίου δὲ ἀποθανόντος καὶ ταφέντος ἐν τῷ αὐτῷ τεμένει τῆς Ἀθηνᾶς Πανδίων ἐβασίλευσεν, ἐφʼ οὗ Δημήτηρ καὶ Διόνυσος εἰς τὴν Ἀττικὴν ἦλθον. ἀλλὰ Δήμητρα μὲν Κελεὸς εἰς τὴν Ἐλευσῖνα ὑπεδέξατο, Διόνυσον δὲ Ἰκάριος· ὃς λαμβάνει παρʼ αὐτοῦ κλῆμα ἀμπέλου καὶ τὰ περὶ τὴν οἰνοποιίαν μανθάνει. καὶ τὰς τοῦ θεοῦ δωρήσασθαι θέλων χάριτας ἀνθρώποις, ἀφικνεῖται πρός τινας ποιμένας, οἳ γευσάμενοι τοῦ ποτοῦ καὶ χωρὶς ὕδατος διʼ ἡδονὴν ἀφειδῶς ἑλκύσαντες, πεφαρμάχθαι νομίζοντες ἀπέκτειναν αὐτόν. μεθʼ ἡμέραν δὲ νοήσαντες ἔθαψαν αὐτόν. Ἠριγόνῃ δὲ τῇ θυγατρὶ τὸν πατέρα μαστευούσῃ κύων συνήθης ὄνομα Μαῖρα, ἣ τῷ Ἰκαρίῳ συνείπετο, τὸν νεκρὸν ἐμήνυσε· κἀκείνη κατοδυραμένη τὸν
πατέρα ἑαυτὴν ἀνήρτησε. 8. Πανδίων δὲ γήμας Ζευξίππην τῆς μητρὸς τὴν ἀδελφὴν θυγατέρας μὲν ἐτέκνωσε Πρόκνην καὶ Φιλομήλαν, παῖδας δὲ διδύμους Ἐρεχθέα καὶ Βούτην. πολέμου δὲ ἐνστάντος πρὸς Λάβδακον περὶ γῆς ὅρων ἐπεκαλέσατο βοηθὸν ἐκ Θρᾴκης Τηρέα τὸν Ἄρεος, καὶ τὸν πόλεμον σὺν αὐτῷ κατορθώσας ἔδωκε Τηρεῖ πρὸς γάμον τὴν ἑαυτοῦ θυγατέρα Πρόκνην. ὁ δὲ ἐκ ταύτης γεννήσας παῖδα Ἴτυν, καὶ Φιλομήλας ἐρασθεὶς ἔφθειρε καὶ ταύτην, εἰπὼν τεθνάναι Πρόκνην, κρύπτων ἐπὶ τῶν χωρίων. αὖθις δὲ γήμας Φιλομήλαν συνηυνάζετο, καὶ τὴν γλῶσσαν ἐξέτεμεν αὐτῆς. ἡ δὲ ὑφήνασα ἐν πέπλῳ γράμματα διὰ τούτων ἐμήνυσε Πρόκνῃ τὰς ἰδίας συμφοράς. ἡ δὲ ἀναζητήσασα τὴν ἀδελφὴν κτείνει τὸν παῖδα Ἴτυν, καὶ καθεψήσασα Τηρεῖ δεῖπνον ἀγνοοῦντι παρατίθησι· καὶ μετὰ
τῆς ἀδελφῆς διὰ τάχους ἔφυγε. Τηρεὺς δὲ αἰσθόμενος, ἁρπάσας πέλεκυν ἐδίωκεν. αἱ δὲ ἐν Δαυλίᾳ τῆς Φωκίδος γινόμεναι περικατάληπτοι θεοῖς εὔχονται ἀπορνεωθῆναι, καὶ Πρόκνη μὲν γίνεται ἀηδών, Φιλομήλα δὲ χελιδών· ἀπορνεοῦται δὲ καὶ Τηρεύς, καὶ γίνεται ἔποψ.
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Dionizova potovanja in maščevanje
Apolodorjeva knjižnica · 8 min branja
6 skupnih tagov
Rojstvo in dejanja Apolona in Artemide
Apolodorjeva knjižnica · 3 min branja
5 skupnih tagov
Perzej in Finej
Ovidove preobrazbe · 12 min branja
5 skupnih tagov
Meleager in lov na kalidonskega merjasca
Apolodorjeva knjižnica · 5 min branja
4 skupnih tagov