Prevod

Nekoč so živeli trije mali mucki, ki jim je bilo ime Mittens, Tom Kitten in Moppet. Imeli so ljubke kožuščke; prekopicavali so se po hišnem pragu in se igrali v prahu.

Nekega dne pa je njihova mama — gospa Tabitha Twitchit — pričakovala prijatelje na čaj; zato je mucke poklicala v hišo, da bi jih umila in oblekla, preden bi prišli imenitni gostje.

Najprej jim je temeljito umila obrazke (tole je Moppet). Nato jim je skrtačila kožuščke (tole je Mittens). Potem jim je počesala še repke in brke (to pa je Tom Kitten).

Tom je bil zelo poreden in je praskal. Gospa Tabitha je Moppet in Mittens oblekla v čista predpasnič in jima nadela ovratnika; nato je iz predalnika vzela najrazličnejša imenitna, neudobna oblačila, da bi opravila še svojega sina Thomasa.

Tom Kitten je bil zelo debelušen, pa še zrasel je; kar nekaj gumbov je odletelo. Mama mu jih je spet prišila. Ko so bili vsi trije mucki nared, jih je gospa Tabitha nespametno poslala na vrt, da ji ne bi bili v napoto, medtem ko je pripravljala vroče opečene kruhke z maslom.

»Otroci, pazite, da ostanejo vaše oblekice čiste! Hoditi morate po zadnjih tačkah. Ne približujte se umazani jami za pepel, ne Sally Henny Penny, ne svinjaku in ne racam Puddle-Duck.«

Moppet in Mittens sta se z negotovimi koraki odpravili po vrtni stezici. Kmalu sta stopili na svoja predpasnič in padli na nos. Ko sta vstali, sta imeli na sebi več zelenih madežev!

»Splezajva po skalnjaku in sediva na vrtni zid,« je rekla Moppet. Predpasnič sta obrnili z zadnjo stranjo naprej in se skokoma povzpeli navzgor; Moppetin beli ovratnik je padel na cesto.

Tom Kitten v hlačah in na zadnjih tačkah nikakor ni mogel skakati. Počasi se je vzpenjal po skalnjaku, lomil praproti in na vse strani izgubljal gumbe.

Ko je dosegel vrh zidu, so mu oblačila že lezla narazen. Moppet in Mittens sta ga skušali spraviti v red; klobuk mu je padel z glave in odleteli so še vsi preostali gumbi.

Medtem ko so se tako mučili, se je zaslišalo tap, tap, plosk, tap! Po trdi glavni cesti so prišle tri race Puddle-Duck, korakale druga za drugo in visoko dvigale noge — tap, tap, plosk, tap! tap, tap, rac, tap!

Ustavile so se, se postavile v vrsto in strmele navzgor v mucke. Imele so zelo majhne oči in bile so videti presenečene. Nato sta raci Rebeccah in Jemima Puddle-Duck pobrali klobuk in ovratnik ter si ju nadeli.

Mittens se je tako smejala, da je padla z zidu. Moppet in Tom sta se spustila za njo; med potjo navzdol sta jima zdrsnila predpasnič, Tom pa je izgubil še vsa preostala oblačila.

»Pridite, gospod Drake Puddle-Duck!« je rekla Moppet. »Pridite nam pomagat, da ga oblečemo! Pridite in zapnite Tomu gumbe!« Gospod Drake Puddle-Duck se je počasi in postrani približal ter pobral raztresena oblačila.

Toda oblekel jih je kar sam! Prilegala so se mu še slabše kakor Tomu Kittnu. »Prav lepo jutro je!« je rekel gospod Drake Puddle-Duck. Nato se je z Jemimo in Rebeccah Puddle-Duck odpravil po cesti navzgor in vsi trije so stopali v korak — tap, tap, plosk, tap! tap, tap, rac, tap!

Potem je Tabitha Twitchit prišla po vrtu in našla svoje mucke na zidu, brez vseh oblačil. Potegnila jih je z zidu, jih našeškala in odpeljala nazaj v hišo.

»Moji prijatelji bodo vsak hip tu, vi pa niste za pred ljudi; užaljena sem,« je rekla gospa Tabitha Twitchit. Poslala jih je v zgornje nadstropje; in žal moram povedati, da je prijateljem rekla, da ležijo v postelji z ošpicami, kar ni bilo res.

Prav nasprotno; sploh niso bili v postelji, niti malo ne. Iz zgornjega nadstropja so se nekako razlegali prav nenavadni zvoki, ki so motili dostojanstveni mir čajanke.

In mislim, da bom nekega dne morala napisati še eno, daljšo knjigo, da vam povem več o Tomu Kittnu! Race Puddle-Duck pa so odšle v ribnik.

Vsa oblačila so takoj zdrsnila z njih, ker niso imela gumbov. In gospod Drake Puddle-Duck, Jemima in Rebeccah jih iščejo še danes.