Prevod

Pripovedujejo, da je neki kralj odšel preoblečen med ljudi, da bi spoznal, kako živijo njegovi podložniki. Prispel je v veliko vas in sam stopil vanjo. Ker je bil žejen, se je ustavil pred vrati neke hiše in prosil za vodo. K njemu je prišla lepa ženska z vrčem vode in mu ga podala. Ko se je napil in jo pogledal, ga je njena lepota tako prevzela, da jo je začel zapeljevati. Ženska je vedela, kdo je, zato ga je odpeljala v hišo, mu ponudila sedež in prinesla knjigo. Rekla mu je: »Beri to knjigo, dokler se ne uredim in vrnem k tebi.« Sedel je in začel brati. V knjigi je našel svarila pred prešuštvom in opis muk, ki jih je Bog pripravil za prešuštnike. Koža se mu je naježila in skesano se je obrnil k Bogu. Poklical je žensko, ji vrnil knjigo in odšel. Njen mož je bil takrat zdoma. Ko se je vrnil, mu je povedala, kaj se je zgodilo. To ga je zmedlo in pri sebi si je dejal: »Bojim se, da si jo je kralj poželel.« Odtlej si ni več upal leči z njo in tako je ostalo precej časa. Ženska je svojim sorodnikom povedala, kaj se dogaja med njo in možem, in ti so zadevo predložili kralju. Ko so stopili predenj, so rekli: »Naj Bog poveliča kralja! Ta mož je pri nas najel njivo in jo nekaj časa obdeloval, potem pa jo je pustil neobdelano. Ne vrne nam je, da bi jo oddali komu, ki bi jo obdeloval, niti je ne obdeluje sam. Njiva zaradi tega trpi in bojimo se, da bo zaradi zanemarjanja propadla, kajti zemlja, ki je ne obdelujejo, propade.« Kralj je moža vprašal: »Kaj ti brani, da bi obdeloval svojo njivo?« Odgovoril je: »Naj Bog poveliča kralja! Slišal sem, da je na njivo stopil lev. Ustrašil sem se ga in si je nisem več upal približati, saj vem, da se z levom ne morem kosati, in me je strah.« Kralj je razumel, za kaj gre, in mu rekel: »Poslušaj, lev ni stopil na tvojo njivo. Tvoja njiva je rodovitna, zato jo le obdeluj in naj ti jo Bog blagoslovi, kajti lev je ne bo napadel.« Nato je ukazal, naj možu in njegovi ženi izročijo bogato darilo, in jih odpustil.