Prevod

Nekoč je šel lovec v gozd in srečal spremenljivega prodnika. »Ljubi človek, nikar ne streljaj mojih mladičev!« mu je rekel prodnik. »Kateri pa so tvoji mladiči?« je vprašal lovec.

»Najlepši mladiči, kar jih hodi po gozdu, so moji,« je odgovoril prodnik. »Potem jih pa že ne bom ustrelil,« je rekel lovec. Ko pa se je vrnil, je imel v roki cel šop prodnikovih mladičev, ki jih je postrelil. »Joj! Joj! Zakaj si vendar ustrelil moje mladiče!« je potožil prodnik. »Ti so bili tvoji?« je vprašal lovec. »Saj sem ustrelil najgrše, kar sem jih našel.« »Oh, da!« je odvrnil prodnik. »Mar ne veš, da so vsakomur njegovi otroci najlepši?«