Prevod

1. Ko je bil Herakles sprejet med bogove, so njegovi otroci pred Evristejem zbežali h Keiksu. Ker pa je Evristej zahteval njihovo izročitev in grozil z vojno, so se prestrašili, zapustili Trahino in bežali po Grčiji. Zasledovani so prišli v Atene, sedli k oltarju Usmiljenja in prosili za pomoč. Atenci jih niso hoteli izročiti in so se spustili v vojno z Evristejem. Ubili so njegove sinove Aleksandra, Ifimedonta, Evribija, Mentorja in Perimeda. Evristeja samega, ki je bežal na vozu in se že peljal mimo Skironskih skal, pa je zasledoval in ubil Hil. Odsekal mu je glavo in jo dal Alkmeni, ta pa mu je s tkalskimi čolnički iztaknila oči.

2. Po Evristejevi smrti so Heraklidi prišli na Peloponez in zavzeli vsa mesta. Ko je od njihove vrnitve minilo leto dni, je ves Peloponez zajela pogubna nadloga. Preročišče je razodelo, da so zanjo krivi Heraklidi, ker so se vrnili prezgodaj. Zato so zapustili Peloponez, se umaknili v Maraton in se tam naselili.

Še preden so zapustili Peloponez, je Tlepolem nehote ubil Likimnija: ko je s palico udarjal svojega služabnika, je Likimnij stopil vmes. Tlepolem je nato s številnimi spremljevalci zbežal na Rodos in se tam naselil. Hil se je po očetovem naročilu poročil z Iolo in skušal Heraklidom omogočiti vrnitev. Zato je odšel v Delfe in vprašal, kako bi se lahko vrnili. Bog mu je odgovoril, naj počakajo na tretji sad in se nato vrnejo. Hil je menil, da tretji sad pomeni tri leta; počakal je toliko časa, nato pa s Heraklovo vojsko odšel nazaj na Peloponez, kjer je tedaj Peloponežanom vladal Orestov sin Tizamen. V novem spopadu so zmagali Peloponežani, Aristomah pa je padel. Ko so Kleodajevi sinovi odrasli, so povprašali preročišče o vrnitvi. Bog jim je odgovoril enako kakor prej, Temen pa mu je očital, da jih je poslušnost njegovim besedam pripeljala v nesrečo. Bog je odvrnil, da so za nesreče krivi sami, ker niso razumeli prerokb. S tretjim sadom namreč ni mislil sadu zemlje, temveč tretji rod, z ozko morsko potjo pa široki zaliv, ki leži na desni, če stojiš na Istmu. Ko je Temen to slišal, je pripravil vojsko in zgradil ladje v Lokridi, na kraju, ki se odtlej imenuje Navpakt. Medtem ko je bila vojska tam, je Aristodema zadela strela in je umrl. Za seboj je pustil dvojčka Evristena in Prokla, ki mu ju je rodila Avtezionova hči Argija.

3. Tudi vojsko v Navpaktu je doletela nesreča. Med vojaki se je namreč pojavil vedeževalec, ki je izrekal prerokbe in govoril v božanskem zanosu. Menili so, da je čarodej, ki so ga Peloponežani poslali, da bi pogubil vojsko.

Hipot, sin Filanta, ki je bil sin Heraklovega sina Antioha, ga je zadel s kopjem in ubil. Po tem dogodku so bile ladje uničene in ladjevje je propadlo, kopensko vojsko pa je prizadela lakota, tako da se je vojska razšla. Temen je o nesreči povprašal preročišče. Bog mu je povedal, da se je vse to zgodilo zaradi vedeževalca, in mu naročil, naj morilca izženejo za deset let, za vodnika pa vzamejo nekoga s tremi očmi. Hipota so torej izgnali in začeli iskati triokega vodnika. Naleteli so na Andrajmonovega sina Oksila, ki je jezdil enookega konja; drugo oko mu je namreč izbila puščica. Oksil je zaradi uboja zbežal v Elido in se po letu dni od tam vračal v Ajtolijo. Ko so tako razumeli prerokbo, so ga izbrali za vodnika. Spopadli so se s sovražniki ter jih premagali s kopensko vojsko in ladjevjem, Orestovega sina Tizamena pa ubili. V boju na njihovi strani sta padla tudi Ajgimijeva sinova Pamfil in Dimant.

4. Ko so osvojili Peloponez, so postavili tri oltarje Zevsu, bogu svojih očetov, na njih darovali in nato žrebali za mesta. Prvi delež je bil Argos, drugi Lakedajmon in tretji Mesena. Prinesli so vrč vode in sklenili, naj vsak vanj vrže svoj žreb. Temen ter Aristodemova sinova Prokles in Evristen so vanj vrgli kamenčke, Kresfont pa je hotel dobiti Meseno, zato je vrgel kepo zemlje. Ker se je ta razpustila, sta lahko prišla na dan le preostala žreba. Najprej so izvlekli Temenovega, nato žreb Aristodemovih sinov, Meseno pa je dobil Kresfont.

5. Na oltarjih, na katerih so darovali, so našli znamenja: tisti, ki jim je pripadel Argos, krastačo, tisti, ki jim je pripadel Lakedajmon, kačo, tisti, ki jim je pripadla Mesena, pa lisico. Vedeževalci so znamenja razložili takole: za tiste, ki so našli krastačo, je bolje, da ostanejo v svojem mestu, saj se ta žival zunaj svojega bivališča ne more braniti; tisti, ki so našli kačo, bodo strašni v napadu, tisti, ki so našli lisico, pa zvijačni. Temen je zapostavljal svoje sinove Agelaja, Evripila in Kalija, naklonjen pa je bil hčeri Hirneto in njenemu možu Dejfontu. Zato so sinovi najeli nekaj mož, da so umorili njihovega očeta. Po umoru je vojska sklenila, da kraljevska oblast pripada Hirneto in Dejfontu. Kresfont je le kratek čas kraljeval v Meseni, nato pa je bil skupaj z dvema sinovoma umorjen. Kralj je postal Polifont, ki je tudi sam izhajal iz rodu Heraklidov, in si proti njeni volji za ženo vzel Meropo, vdovo umorjenega kralja. Toda tudi njega so ubili. Meropa je namreč imela še tretjega sina, imenovanega Ajpit, ki ga je dala v vzgojo svojemu očetu. Ko je odrasel, se je skrivaj vrnil, ubil Polifonta in si povrnil očetovo kraljestvo.