Ustanovitev Troje in izvor paladija

Besedilo

Ustanovitev Troje in izvor paladija

1. Elektri, Atlantovi hčeri, in Zevsu sta se rodila Jasion in Dardan. Jasion se je zaljubil v Demetro in jo hotel oskruniti, zato ga je zadela strela. Dardan pa je v žalosti zaradi bratove smrti zapustil Samotrako in odšel na celino nasproti nje. Tam je kraljeval Tevker, sin rečnega boga Skamandra in nimfe Idaje; po njem so se tudi prebivalci te dežele imenovali Tevkri. Kralj je Dardana gostoljubno sprejel ter mu dal del zemlje in svojo hčer Batejo. Dardan je ustanovil mesto Dardan, po Tevkrovi smrti pa je vso deželo poimenoval Dardanija.

2. Rodila sta se mu sinova Il in Erihtonij. Il je umrl brez otrok, Erihtonij pa je nasledil kraljestvo, se poročil z Astioho, hčerjo rečnega boga Simoenta, in dobil sina Trosa. Ko je ta prevzel kraljestvo, je deželo po sebi poimenoval Troja. Poročil se je s Kaliroo, Skamandrovo hčerjo, in dobil hčer Kleopatro ter sinove Ila, Asaraka in Ganimeda. Ganimeda je Zevs zaradi njegove lepote ugrabil s pomočjo orla in ga v nebesih postavil za točaja bogov. Asaraku in Hieromnemni, Simoentovi hčeri, se je rodil Kapis, njemu in Temisti, Ilovi hčeri, pa Anhiz. Afrodita se je v ljubezenskem poželenju združila z Anhizom in mu rodila Eneja in Lira, ki je umrl brez otrok.

3. Il je prišel v Frigijo ravno tedaj, ko je tamkajšnji kralj prirejal tekmovanje, in zmagal v rokoborbi. Za nagrado je dobil petdeset mladeničev in prav toliko deklet. Kralj mu je po naročilu preročišča dal tudi pisano kravo in mu velel, naj ustanovi mesto tam, kjer bo legla. Il je sledil kravi. Ko je prišla do tako imenovanega Atinega griča v Frigiji, je legla. Il je tam ustanovil mesto in ga poimenoval Ilion. Zevsa je prosil, naj mu pokaže kakšno znamenje, in naslednjega dne je pred svojim šotorom zagledal paladij, ki je padel z neba. Visok je bil tri komolce, noge je imel staknjene, v desnici je držal dvignjeno sulico, v drugi roki pa preslico in vreteno. O paladiju se pripoveduje tale zgodba: pravijo, da je Atena po rojstvu odraščala pri Tritonu, ki je imel hčer Palado. Obe sta se urili v vojnih veščinah in nekoč sta se spopadli.

Ko je Palada hotela udariti Ateno, se je Zevs zbal zanjo in pred Palado pomolil egido. Palada je prestrašena pogledala navzgor, Atena pa jo je tedaj ranila, da je padla mrtva. Ateno je njena smrt silno užalostila, zato je izdelala lesen kip, podoben Paladi, mu na prsi nadela egido, ki je Palado prestrašila, in ga postavila ob Zevsu ter mu izkazovala čast.

Pozneje, ko se je Elektra med poskusom posilstva zatekla k temu kipu, je Zevs skupaj z Ato tudi paladij vrgel v ilionsko deželo. Il mu je postavil svetišče in ga častil. Tako pripovedujejo o paladiju. Il se je poročil z Evridiko, Adrastovo hčerjo, in dobil sina Laomedonta. Ta se je poročil s Strimo, Skamandrovo hčerjo, po nekaterih s Plakijo, Otrejevo hčerjo, po drugih pa z Levkipo. Rodili so se mu sinovi Titon, Lamp, Klitij, Hiketaon in Podark ter hčere Heziona, Kila in Astioha; z nimfo Kalibo pa je imel sina Bukoliona.

4. Eos je iz ljubezni ugrabila Titona in ga odnesla v Etiopijo. Tam se je združila z njim in mu rodila sinova Emationa in Memnona.

5. Potem ko je Heraklej zavzel Ilion, kakor smo povedali malo prej, je kraljestvo prevzel Podark, imenovan Priam. Najprej se je poročil z Arizbo, Meropovo hčerjo, ki mu je rodila sina Ajzaka. Ta se je poročil z Asterope, hčerjo rečnega boga Kebrena, in ko je umrla, se je od žalosti spremenil v ptico. Priam je Arizbo dal za ženo Hirtaku, sam pa se je drugič poročil s Hekabo, hčerjo Dimanta ali, kakor pravijo nekateri, Kiseja, po drugih pa rečnega boga Sangarija in Metope. Najprej mu je rodila Hektorja. Pred rojstvom drugega otroka je Hekaba sanjala, da je rodila gorečo baklo, ki se je razširila po vsem mestu in ga požgala. Ko je Priam od Hekabe izvedel za sanje, je poklical sina Ajzaka; ta se je namreč pri svojem dedu po materini strani, Meropu, naučil razlagati sanje. Povedal je, da bo otrok poguba domovine, in velel, naj novorojenčka izpostavijo. Ko se je otrok rodil, ga je Priam izročil služabniku, naj ga odnese na Ido in tam izpostavi. Služabniku je bilo ime Agelaj. Izpostavljenega otroka je pet dni hranila medvedka. Ko je Agelaj ugotovil, da je še živ, ga je vzel k sebi, ga odnesel na svoje posestvo in vzgajal kot lastnega sina ter ga poimenoval Paris. Ko je odrasel v mladeniča in mnoge prekašal v lepoti in moči, je dobil še ime Aleksander, ker je odbijal razbojnike in branil črede, se pravi, da jim je priskočil na pomoč. Kmalu zatem je našel svoje starše. Po njem je Hekaba rodila hčere Kreuzo, Laodiko, Polikseno in Kasandro. Apolon se je hotel združiti s Kasandro in ji obljubil, da jo bo naučil prerokovanja. Toda ko se je tega naučila, se ni hotela združiti z njim, zato ji je Apolon odvzel moč, da bi s svojimi prerokbami koga prepričala. Hekaba je nato rodila še sinove Dejfoba, Helena, Pamona, Polita, Antifa, Hiponoja, Polidora in Troila; za slednjega pravijo, da ga je rodila Apolonu. Z drugimi ženskami je Priam dobil sinove Melanipa, Gorgitiona, Filajmona, Hipotoja, Glavka, Agatona, Hersidamanta, Evagora, Hipodamanta, Mestorja, Atasa, Dorikla, Likaona, Driopsa, Bianta, Hromija, Astigona, Telesta, Evandra, Kebriona, Milija, Arhemaha, Laodoka, Ehefrona, Idomeneja, Hiperiona, Askanija, Demokoonta, Areta, Dejopita, Klonija, Ehemona, Hiperoha, Ajgeoneja, Lizitoja in Polimedonta ter hčere Meduzo, Medezikasto, Lizimaho in Aristodemo.

6. Hektor se je poročil z Andromaho, Eetionovo hčerjo, Aleksander pa z Ojnono, hčerjo rečnega boga Kebrena. Ta se je pri Rei naučila prerokovanja in je Aleksandra svarila, naj ne pluje po Heleno. Ker ga ni mogla prepričati, mu je rekla, naj pride k njej, če bo ranjen, saj ga bo lahko ozdravila samo ona. Aleksander je nato ugrabil Heleno iz Šparte. Med vojno za Trojo ga je Filoktet ranil s puščicami iz Heraklejevega loka, zato se je vrnil k Ojnoni na Ido. Toda ona mu ni odpustila in ga ni hotela ozdraviti. Aleksander je umrl, ko so ga nesli nazaj v Trojo. Ojnona si je premislila in mu prinesla zdravilna sredstva, a ko ga je našla mrtvega, se je obesila. Rečni bog Azop je bil sin Okeana in Tetide, po Akuzilaju sin Pere in Pozejdona, po nekaterih pa Zevsa in Evrinome. Poročil se je z Metopo, hčerjo rečnega boga Ladona, ki mu je rodila dva sinova, Ismena in Pelagonta, ter dvajset hčera. Eno od njih, Ajgino, je ugrabil Zevs. Azop jo je iskal in prišel v Korint, kjer je od Sizifa izvedel, da jo je ugrabil Zevs. Ko ga je Azop zasledoval, ga je Zevs udaril s strelo in ga pregnal nazaj v njegovo strugo; zato še danes njegove vode nosijo oglje. Ajgino pa je odnesel na otok, ki se je tedaj imenoval Ojnona, zdaj pa se po njej imenuje Ajgina. Tam se je združil z njo in dobil sina Ajaka. Ker je bil Ajak na otoku sam, mu je Zevs mravlje spremenil v ljudi. Ajak se je poročil z Endeido, Skironovo hčerjo, ki mu je rodila Peleja in Telamona. Ferekid pa pravi, da Telamon ni bil Pelejev brat, temveč njegov prijatelj, in da je bil sin Aktaja in Glavke, Kihrejeve hčere. Ajak se je nato združil s Psamato, Nerejevo hčerjo, ki se je spremenila v tjulnja, ker se ni hotela združiti z njim, in dobil sina Foka. Ajak je bil najpobožnejši med vsemi ljudmi. Ko je zato Grčijo zadela nerodovitnost zaradi Pelopovega dejanja — v vojni s Stimfalom, kraljem Arkadijcev, namreč ni mogel osvojiti Arkadije, zato je hlinil prijateljstvo, nato pa Stimfala ubil, razkosal in raztresel njegove ude —, so božja preročišča oznanila, da bo Grčija rešena nesreče, ki jo je doletela, če bo Ajak molil zanjo. Ajak je molil in Grčija je bila rešena nerodovitnosti. Tudi po smrti uživa Ajak čast pri Plutonu in varuje ključe Hada. Ker je Fok izstopal na tekmovanjih, sta mu brata Pelej in Telamon začela streči po življenju. Žreb je določil Telamona, ki je med skupno vadbo Foka zadel z diskom v glavo in ga ubil, nato pa je skupaj s Pelejem odnesel njegovo truplo in ga skril v gozdu. Ko je bil umor odkrit, ju je Ajak izgnal z Ajgine.

7. Telamon je prišel na Salamino h Kihreju, sinu Pozejdona in Salamine, Azopove hčere. Kihrej je ubil kačo, ki je pustošila po otoku, in postal njegov kralj. Ker je umrl brez otrok, je kraljestvo prepustil Telamonu. Ta se je poročil s Peribojo, hčerjo Pelopovega sina Alkatoja. Heraklej je molil, da bi se mu rodil sin, in ker se je po molitvi prikazal orel, je Telamon novorojenčka poimenoval Ajant. Ko je s Heraklejem odšel na vojni pohod proti Troji, je za častni delež plena dobil Heziono, Laomedontovo hčer, ki mu je rodila Tevkra.