Waltey
Ustanovitev Troje in izvor paladija
Apolodorjeva knjižnica · ApolodorO besedilu
Ustanovitev Troje in izvor paladija
- Vir
- Apolodorjeva knjižnica
- Avtor
- Apolodor
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Ancient Greek
- Čas branja
- 8 min branja
- Obseg
- 6 strani
- Naslov izvirnika
- Book 3 chapter 12
O izvirniku
Apolodorjeva knjižnica
Strnjen zemljevid grških mitov, rodov, junakov in pošasti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Apolodorjeva knjižnica v jeziku Ancient Greek.
Besedilo
Ustanovitev Troje in izvor paladija
1. Elektri, Atlantovi hčeri, in Zevsu sta se rodila Jasion in Dardan. Jasion se je zaljubil v Demetro in jo hotel oskruniti, zato ga je zadela strela. Dardan pa je v žalosti zaradi bratove smrti zapustil Samotrako in odšel na celino nasproti nje. Tam je kraljeval Tevker, sin rečnega boga Skamandra in nimfe Idaje; po njem so se tudi prebivalci te dežele imenovali Tevkri. Kralj je Dardana gostoljubno sprejel ter mu dal del zemlje in svojo hčer Batejo. Dardan je ustanovil mesto Dardan, po Tevkrovi smrti pa je vso deželo poimenoval Dardanija.
2. Rodila sta se mu sinova Il in Erihtonij. Il je umrl brez otrok, Erihtonij pa je nasledil kraljestvo, se poročil z Astioho, hčerjo rečnega boga Simoenta, in dobil sina Trosa. Ko je ta prevzel kraljestvo, je deželo po sebi poimenoval Troja. Poročil se je s Kaliroo, Skamandrovo hčerjo, in dobil hčer Kleopatro ter sinove Ila, Asaraka in Ganimeda. Ganimeda je Zevs zaradi njegove lepote ugrabil s pomočjo orla in ga v nebesih postavil za točaja bogov. Asaraku in Hieromnemni, Simoentovi hčeri, se je rodil Kapis, njemu in Temisti, Ilovi hčeri, pa Anhiz. Afrodita se je v ljubezenskem poželenju združila z Anhizom in mu rodila Eneja in Lira, ki je umrl brez otrok.
3. Il je prišel v Frigijo ravno tedaj, ko je tamkajšnji kralj prirejal tekmovanje, in zmagal v rokoborbi. Za nagrado je dobil petdeset mladeničev in prav toliko deklet. Kralj mu je po naročilu preročišča dal tudi pisano kravo in mu velel, naj ustanovi mesto tam, kjer bo legla. Il je sledil kravi. Ko je prišla do tako imenovanega Atinega griča v Frigiji, je legla. Il je tam ustanovil mesto in ga poimenoval Ilion. Zevsa je prosil, naj mu pokaže kakšno znamenje, in naslednjega dne je pred svojim šotorom zagledal paladij, ki je padel z neba. Visok je bil tri komolce, noge je imel staknjene, v desnici je držal dvignjeno sulico, v drugi roki pa preslico in vreteno. O paladiju se pripoveduje tale zgodba: pravijo, da je Atena po rojstvu odraščala pri Tritonu, ki je imel hčer Palado. Obe sta se urili v vojnih veščinah in nekoč sta se spopadli.
Ko je Palada hotela udariti Ateno, se je Zevs zbal zanjo in pred Palado pomolil egido. Palada je prestrašena pogledala navzgor, Atena pa jo je tedaj ranila, da je padla mrtva. Ateno je njena smrt silno užalostila, zato je izdelala lesen kip, podoben Paladi, mu na prsi nadela egido, ki je Palado prestrašila, in ga postavila ob Zevsu ter mu izkazovala čast.
Pozneje, ko se je Elektra med poskusom posilstva zatekla k temu kipu, je Zevs skupaj z Ato tudi paladij vrgel v ilionsko deželo. Il mu je postavil svetišče in ga častil. Tako pripovedujejo o paladiju. Il se je poročil z Evridiko, Adrastovo hčerjo, in dobil sina Laomedonta. Ta se je poročil s Strimo, Skamandrovo hčerjo, po nekaterih s Plakijo, Otrejevo hčerjo, po drugih pa z Levkipo. Rodili so se mu sinovi Titon, Lamp, Klitij, Hiketaon in Podark ter hčere Heziona, Kila in Astioha; z nimfo Kalibo pa je imel sina Bukoliona.
4. Eos je iz ljubezni ugrabila Titona in ga odnesla v Etiopijo. Tam se je združila z njim in mu rodila sinova Emationa in Memnona.
5. Potem ko je Heraklej zavzel Ilion, kakor smo povedali malo prej, je kraljestvo prevzel Podark, imenovan Priam. Najprej se je poročil z Arizbo, Meropovo hčerjo, ki mu je rodila sina Ajzaka. Ta se je poročil z Asterope, hčerjo rečnega boga Kebrena, in ko je umrla, se je od žalosti spremenil v ptico. Priam je Arizbo dal za ženo Hirtaku, sam pa se je drugič poročil s Hekabo, hčerjo Dimanta ali, kakor pravijo nekateri, Kiseja, po drugih pa rečnega boga Sangarija in Metope. Najprej mu je rodila Hektorja. Pred rojstvom drugega otroka je Hekaba sanjala, da je rodila gorečo baklo, ki se je razširila po vsem mestu in ga požgala. Ko je Priam od Hekabe izvedel za sanje, je poklical sina Ajzaka; ta se je namreč pri svojem dedu po materini strani, Meropu, naučil razlagati sanje. Povedal je, da bo otrok poguba domovine, in velel, naj novorojenčka izpostavijo. Ko se je otrok rodil, ga je Priam izročil služabniku, naj ga odnese na Ido in tam izpostavi. Služabniku je bilo ime Agelaj. Izpostavljenega otroka je pet dni hranila medvedka. Ko je Agelaj ugotovil, da je še živ, ga je vzel k sebi, ga odnesel na svoje posestvo in vzgajal kot lastnega sina ter ga poimenoval Paris. Ko je odrasel v mladeniča in mnoge prekašal v lepoti in moči, je dobil še ime Aleksander, ker je odbijal razbojnike in branil črede, se pravi, da jim je priskočil na pomoč. Kmalu zatem je našel svoje starše. Po njem je Hekaba rodila hčere Kreuzo, Laodiko, Polikseno in Kasandro. Apolon se je hotel združiti s Kasandro in ji obljubil, da jo bo naučil prerokovanja. Toda ko se je tega naučila, se ni hotela združiti z njim, zato ji je Apolon odvzel moč, da bi s svojimi prerokbami koga prepričala. Hekaba je nato rodila še sinove Dejfoba, Helena, Pamona, Polita, Antifa, Hiponoja, Polidora in Troila; za slednjega pravijo, da ga je rodila Apolonu. Z drugimi ženskami je Priam dobil sinove Melanipa, Gorgitiona, Filajmona, Hipotoja, Glavka, Agatona, Hersidamanta, Evagora, Hipodamanta, Mestorja, Atasa, Dorikla, Likaona, Driopsa, Bianta, Hromija, Astigona, Telesta, Evandra, Kebriona, Milija, Arhemaha, Laodoka, Ehefrona, Idomeneja, Hiperiona, Askanija, Demokoonta, Areta, Dejopita, Klonija, Ehemona, Hiperoha, Ajgeoneja, Lizitoja in Polimedonta ter hčere Meduzo, Medezikasto, Lizimaho in Aristodemo.
6. Hektor se je poročil z Andromaho, Eetionovo hčerjo, Aleksander pa z Ojnono, hčerjo rečnega boga Kebrena. Ta se je pri Rei naučila prerokovanja in je Aleksandra svarila, naj ne pluje po Heleno. Ker ga ni mogla prepričati, mu je rekla, naj pride k njej, če bo ranjen, saj ga bo lahko ozdravila samo ona. Aleksander je nato ugrabil Heleno iz Šparte. Med vojno za Trojo ga je Filoktet ranil s puščicami iz Heraklejevega loka, zato se je vrnil k Ojnoni na Ido. Toda ona mu ni odpustila in ga ni hotela ozdraviti. Aleksander je umrl, ko so ga nesli nazaj v Trojo. Ojnona si je premislila in mu prinesla zdravilna sredstva, a ko ga je našla mrtvega, se je obesila. Rečni bog Azop je bil sin Okeana in Tetide, po Akuzilaju sin Pere in Pozejdona, po nekaterih pa Zevsa in Evrinome. Poročil se je z Metopo, hčerjo rečnega boga Ladona, ki mu je rodila dva sinova, Ismena in Pelagonta, ter dvajset hčera. Eno od njih, Ajgino, je ugrabil Zevs. Azop jo je iskal in prišel v Korint, kjer je od Sizifa izvedel, da jo je ugrabil Zevs. Ko ga je Azop zasledoval, ga je Zevs udaril s strelo in ga pregnal nazaj v njegovo strugo; zato še danes njegove vode nosijo oglje. Ajgino pa je odnesel na otok, ki se je tedaj imenoval Ojnona, zdaj pa se po njej imenuje Ajgina. Tam se je združil z njo in dobil sina Ajaka. Ker je bil Ajak na otoku sam, mu je Zevs mravlje spremenil v ljudi. Ajak se je poročil z Endeido, Skironovo hčerjo, ki mu je rodila Peleja in Telamona. Ferekid pa pravi, da Telamon ni bil Pelejev brat, temveč njegov prijatelj, in da je bil sin Aktaja in Glavke, Kihrejeve hčere. Ajak se je nato združil s Psamato, Nerejevo hčerjo, ki se je spremenila v tjulnja, ker se ni hotela združiti z njim, in dobil sina Foka. Ajak je bil najpobožnejši med vsemi ljudmi. Ko je zato Grčijo zadela nerodovitnost zaradi Pelopovega dejanja — v vojni s Stimfalom, kraljem Arkadijcev, namreč ni mogel osvojiti Arkadije, zato je hlinil prijateljstvo, nato pa Stimfala ubil, razkosal in raztresel njegove ude —, so božja preročišča oznanila, da bo Grčija rešena nesreče, ki jo je doletela, če bo Ajak molil zanjo. Ajak je molil in Grčija je bila rešena nerodovitnosti. Tudi po smrti uživa Ajak čast pri Plutonu in varuje ključe Hada. Ker je Fok izstopal na tekmovanjih, sta mu brata Pelej in Telamon začela streči po življenju. Žreb je določil Telamona, ki je med skupno vadbo Foka zadel z diskom v glavo in ga ubil, nato pa je skupaj s Pelejem odnesel njegovo truplo in ga skril v gozdu. Ko je bil umor odkrit, ju je Ajak izgnal z Ajgine.
7. Telamon je prišel na Salamino h Kihreju, sinu Pozejdona in Salamine, Azopove hčere. Kihrej je ubil kačo, ki je pustošila po otoku, in postal njegov kralj. Ker je umrl brez otrok, je kraljestvo prepustil Telamonu. Ta se je poročil s Peribojo, hčerjo Pelopovega sina Alkatoja. Heraklej je molil, da bi se mu rodil sin, in ker se je po molitvi prikazal orel, je Telamon novorojenčka poimenoval Ajant. Ko je s Heraklejem odšel na vojni pohod proti Troji, je za častni delež plena dobil Heziono, Laomedontovo hčer, ki mu je rodila Tevkra.
Izvirnik
Book 3 chapter 12
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Source ID: apollodorus_bib_3_12 Citation: Apollodorus, Bibliotheca 3.12 1. Ἠλέκτρας δὲ τῆς Ἄτλαντος καὶ Διὸς Ἰασίων καὶ Δάρδανος ἐγένοντο. Ἰασίων μὲν οὖν ἐρασθεὶς Δήμητρος καὶ θέλων καταισχῦναι τὴν θεὸν κεραυνοῦται, Δάρδανος δὲ ἐπὶ τῷ θανάτῳ τοῦ ἀδελφοῦ λυπούμενος, Σαμοθρᾴκην ἀπολιπὼν εἰς τὴν ἀντίπερα ἤπειρον ἦλθε. ταύτης δὲ ἐβασίλευε Τεῦκρος ποταμοῦ Σκαμάνδρου καὶ νύμφης Ἰδαίας· ἀφʼ οὗ καὶ οἱ τὴν χώραν νεμόμενοι Τεῦκροι προσηγορεύοντο. ὑποδεχθεὶς δὲ ὑπὸ τοῦ βασιλέως, καὶ λαβὼν μέρος τῆς γῆς καὶ τὴν ἐκείνου θυγατέρα Βάτειαν, Δάρδανον ἔκτισε πόλιν· τελευτήσαντος δὲ Τεύκρου τὴν χώραν ἅπασαν Δαρδανίαν ἐκάλεσε.
2. γενομένων δὲ αὐτῷ παίδων Ἴλου καὶ Ἐριχθονίου, Ἶλος μὲν ἄπαις ἀπέθανεν, Ἐριχθόνιος δὲ διαδεξάμενος τὴν βασιλείαν, γήμας Ἀστυόχην τὴν Σιμόεντος, τεκνοῖ Τρῶα. οὗτος παραλαβὼν τὴν βασιλείαν τὴν μὲν χώραν ἀφʼ ἑαυτοῦ Τροίαν ἐκάλεσε, καὶ γήμας Καλλιρρόην τὴν Σκαμάνδρου γεννᾷ θυγατέρα μὲν Κλεοπάτραν, παῖδας δὲ Ἶλον καὶ Ἀσσάρακον καὶ Γανυμήδην. τοῦτον μὲν οὖν διὰ κάλλος ἀναρπάσας Ζεὺς διʼ ἀετοῦ θεῶν οἰνοχόον ἐν οὐρανῷ κατέστησεν· Ἀσσαράκου δὲ καὶ Ἱερομνήμης τῆς Σιμόεντος Κάπυς, τοῦ δὲ καὶ Θεμίστης τῆς Ἴλου Ἀγχίσης, ᾧ διʼ ἐρωτικὴν ἐπιθυμίαν Ἀφροδίτη συνελθοῦσα Αἰνείαν ἐγέννησε καὶ Λύρον, ὃς ἄπαις ἀπέθανεν.
3. Ἶλος δὲ εἰς Φρυγίαν ἀφικόμενος καὶ καταλαβὼν ὑπὸ τοῦ βασιλέως αὐτόθι τεθειμένον ἀγῶνα νικᾷ πάλην· καὶ λαβὼν ἆθλον πεντήκοντα κόρους καὶ κόρας τὰς ἴσας, δόντος αὐτῷ τοῦ βασιλέως κατὰ χρησμὸν καὶ βοῦν ποικίλην, καὶ φράσαντος ἐν ᾧπερ ἂν αὐτὴ κλιθῇ τόπῳ πόλιν κτίζειν, εἵπετο τῇ βοΐ. ἡ δὲ ἀφικομένη ἐπὶ τὸν λεγόμενον τῆς Φρυγίας Ἄτης λόφον κλίνεται· ἔνθα πόλιν κτίσας Ἶλος ταύτην μὲν Ἴλιον ἐκάλεσε, τῷ δὲ Διὶ σημεῖον εὐξάμενος αὐτῷ τι φανῆναι, μεθʼ ἡμέραν τὸ διιπετὲς παλλάδιον πρὸ τῆς σκηνῆς κείμενον ἐθεάσατο. ἦν δὲ τῷ μεγέθει τρίπηχυ, τοῖς δὲ ποσὶ συμβεβηκός, καὶ τῇ μὲν δεξιᾷ δόρυ διηρμένον ἔχον τῇ δὲ ἑτέρᾳ ἠλακάτην καὶ ἄτρακτον. ἱστορία δὲ ἡ περὶ τοῦ παλλαδίου τοιάδε φέρεται· φασὶ γεννηθεῖσαν τὴν Ἀθηνᾶν παρὰ Τρίτωνι τρέφεσθαι, ᾧ θυγάτηρ ἦν
Παλλάς· ἀμφοτέρας δὲ ἀσκούσας τὰ κατὰ πόλεμον εἰς φιλονεικίαν ποτὲ προελθεῖν. μελλούσης δὲ πλήττειν τῆς Παλλάδος τὸν Δία φοβηθέντα τὴν αἰγίδα προτεῖναι, τὴν δὲ εὐλαβηθεῖσαν ἀναβλέψαι, καὶ οὕτως ὑπὸ τῆς Ἀθηνᾶς τρωθεῖσαν πεσεῖν. Ἀθηνᾶν δὲ περίλυπον ἐπʼ αὐτῇ γενομένην, ξόανον ἐκείνης ὅμοιον κατασκευάσαι, καὶ περιθεῖναι τοῖς στέρνοις ἣν ἔδεισεν αἰγίδα, καὶ τιμᾶν ἱδρυσαμένην παρὰ τῷ Διί.
ὕστερον δὲ Ἠλέκτρας κατὰ τὴν φθορὰν τούτῳ προσφυγούσης, Δία ῥῖψαι μετʼ Ἄτης καὶ τὸ παλλάδιον εἰς τὴν Ἰλιάδα χώραν, Ἶλον δὲ τούτῳ ναὸν κατασκευάσαντα τιμᾶν. καὶ περὶ μὲν τοῦ παλλαδίου ταῦτα λέγεται. Ἶλος δὲ γήμας Εὐρυδίκην τὴν Ἀδράστου Λαομέδοντα ἐγέννησεν, ὃς γαμεῖ Στρυμὼ τὴν Σκαμάνδρου, κατὰ δέ τινας Πλακίαν τὴν Ὀτρέως, κατʼ ἐνίους δὲ Λευκίππην, καὶ τεκνοῖ παῖδας μὲν Τιθωνὸν Λάμπον Κλυτίον Ἱκετάονα Ποδάρκην, θυγατέρας δὲ Ἡσιόνην καὶ Κίλλαν καὶ Ἀστυόχην, ἐκ δὲ νύμφης Καλύβης Βουκολίωνα.
4. Τιθωνὸν μὲν οὖν Ἠὼς ἁρπάσασα διʼ ἔρωτα εἰς Αἰθιοπίαν κομίζει, κἀκεῖ συνελθοῦσα γεννᾷ παῖδας Ἠμαθίωνα καὶ Μέμνονα. 5. μετὰ δὲ τὸ αἱρεθῆναι Ἴλιον ὑπὸ Ἡρακλέους, ὡς μικρὸν πρόσθεν ἡμῖν λέλεκται, ἐβασίλευσε Ποδάρκης ὁ κληθεὶς Πρίαμος· καὶ γαμεῖ πρώτην Ἀρίσβην τὴν Μέροπος, ἐξ ἧς αὐτῷ παῖς Αἴσακος γίνεται, ὃς ἔγημεν Ἀστερόπην τὴν Κεβρῆνος θυγατέρα, ἣν πενθῶν ἀποθανοῦσαν ἀπωρνεώθη. Πρίαμος δὲ Ἀρίσβην ἐκδοὺς Ὑρτάκῳ δευτέραν ἔγημεν Ἑκάβην τὴν Δύμαντος, ἢ ὥς τινές φασι Κισσέως, ἢ ὡς ἕτεροι λέγουσι Σαγγαρίου ποταμοῦ καὶ Μετώπης. γεννᾶται δὲ αὐτῇ πρῶτος μὲν Ἕκτωρ· δευτέρου δὲ γεννᾶσθαι μέλλοντος βρέφους ἔδοξεν Ἑκάβη καθʼ ὕπνους δαλὸν τεκεῖν διάπυρον, τοῦτον δὲ πᾶσαν
ἐπινέμεσθαι τὴν πόλιν καὶ καίειν. μαθὼν δὲ Πρίαμος παρʼ Ἑκάβης τὸν ὄνειρον, Αἴσακον τὸν υἱὸν μετεπέμψατο· ἦν γὰρ ὀνειροκρίτης παρὰ τοῦ μητροπάτορος Μέροπος διδαχθείς. οὗτος εἰπὼν τῆς πατρίδος γενέσθαι τὸν παῖδα ἀπώλειαν, ἐκθεῖναι τὸ βρέφος ἐκέλευε. Πρίαμος δέ, ὡς ἐγεννήθη τὸ βρέφος, δίδωσιν ἐκθεῖναι οἰκέτῃ κομίσαντι εἰς Ἴδην· ὁ δὲ οἰκέτης Ἀγέλαος ὠνομάζετο. τὸ δὲ ἐκτεθὲν ὑπὸ τούτου βρέφος πένθʼ ἡμέρας ὑπὸ ἄρκτου ἐτράφη. ὁ δὲ σωζόμενον εὑρὼν ἀναιρεῖται, καὶ κομίσας ἐπὶ τῶν χωρίων ὡς ἴδιον παῖδα ἔτρεφεν, ὀνομάσας Πάριν. γενόμενος δὲ νεανίσκος καὶ πολλῶν διαφέρων κάλλει τε καὶ ῥώμῃ αὖθις Ἀλέξανδρος προσωνομάσθη, λῃστὰς ἀμυνόμενος καὶ τοῖς ποιμνίοις ἀλεξήσας , ὅπερ ἐστὶ βοηθήσας . καὶ μετʼ οὐ πολὺ τοὺς γονέας ἀνεῦρε. μετὰ τοῦτον ἐγέννησεν Ἑκάβη θυγατέρας μὲν Κρέουσαν Λαοδίκην Πολυξένην
Κασάνδραν, ᾗ συνελθεῖν βουλόμενος Ἀπόλλων τὴν μαντικὴν ὑπέσχετο διδάξειν. ἡ δὲ μαθοῦσα οὐ συνῆλθεν· ὅθεν Ἀπόλλων ἀφείλετο τῆς μαντικῆς αὐτῆς τὸ πείθειν. αὖθις δὲ παῖδας ἐγέννησε Δηίφοβον Ἕλενον Πάμμονα Πολίτην Ἄντιφον Ἱππόνοον Πολύδωρον Τρωίλον· τοῦτον ἐξ Ἀπόλλωνος λέγεται γεγεννηκέναι. ἐκ δὲ ἄλλων γυναικῶν Πριάμῳ παῖδες γίνονται Μελάνιππος Γοργυθίων Φιλαίμων Ἱππόθοος Γλαῦκος, Ἀγάθων Χερσιδάμας Εὐαγόρας Ἱπποδάμας Μήστωρ, Ἄτας Δόρυκλος Λυκάων Δρύοψ Βίας, Χρομίος Ἀστύγονος Τελέστας Εὔανδρος Κεβριόνης, Μύλιος Ἀρχέμαχος Λαοδόκος Ἐχέφρων Ἰδομενεύς, Ὑπερίων Ἀσκάνιος Δημοκόων Ἄρητος Δηιοπίτης, Κλονίος Ἐχέμμων Ὑπείροχος Αἰγεωνεὺς Λυσίθοος Πολυμέδων, θυγατέρες δὲ Μέδουσα Μηδεσικάστη Λυσιμάχη Ἀριστοδήμη.
6. Ἕκτωρ μὲν οὖν Ἀνδρομάχην τὴν Ἠετίωνος γαμεῖ, Ἀλέξανδρος δὲ Οἰνώνην τὴν Κεβρῆνος τοῦ ποταμοῦ θυγατέρα. αὕτη παρὰ Ῥέας τὴν μαντικὴν μαθοῦσα προέλεγεν Ἀλεξάνδρῳ μὴ πλεῖν ἐπὶ Ἑλένην. μὴ πείθουσα δὲ εἶπεν, ἐὰν τρωθῇ, παραγενέσθαι πρὸς αὐτήν· μόνην γὰρ θεραπεῦσαι δύνασθαι. τὸν δὲ Ἑλένην ἐκ Σπάρτης ἁρπάσαι, πολεμουμένης δὲ Τροίας τοξευθέντα ὑπὸ Φιλοκτήτου τόξοις Ἡρακλείοις πρὸς Οἰνώνην ἐπανελθεῖν εἰς Ἴδην. ἡ δὲ μνησικακοῦσα θεραπεύσειν οὐκ ἔφη. Ἀλέξανδρος μὲν οὖν εἰς Τροίαν κομιζόμενος ἐτελεύτα, Οἰνώνη δὲ μετανοήσασα τὰ πρὸς θεραπείαν φάρμακα ἔφερε, καὶ καταλαβοῦσα αὐτὸν νεκρὸν ἑαυτὴν ἀνήρτησεν. ὁ δὲ Ἀσωπὸς ποταμὸς Ὠκεανοῦ καὶ Τηθύος, ὡς δὲ Ἀκουσίλαος λέγει, Πηροῦς καὶ Ποσειδῶνος, ὡς δέ τινες, Διὸς καὶ Εὐρυνόμης. τούτῳ Μετώπη
γημαμένη (Λάδωνος δὲ τοῦ ποταμοῦ θυγάτηρ αὕτη) δύο μὲν παῖδας ἐγέννησεν, Ἰσμηνὸν καὶ Πελάγοντα, εἴκοσι δὲ θυγατέρας, ὧν μὲν μίαν Αἴγιναν ἥρπασε Ζεύς. ταύτην Ἀσωπὸς ζητῶν ἧκεν εἰς Κόρινθον, καὶ μανθάνει παρὰ Σισύφου τὸν ἡρπακότα εἶναι Δία. Ζεὺς δὲ Ἀσωπὸν μὲν κεραυνώσας διώκοντα πάλιν ἐπὶ τὰ οἰκεῖα ἀπέπεμψε ῥεῖθρα (διὰ τοῦτο μέχρι καὶ νῦν ἐκ τῶν τούτου ῥείθρων ἄνθρακες φέρονται), Αἴγιναν δὲ κομίσας εἰς τὴν τότε Οἰνώνην λεγομένην νῆσον, νῦν δὲ Αἴγιναν ἀπʼ ἐκείνης κληθεῖσαν, μίγνυται, καὶ τεκνοῖ παῖδα ἐξ αὐτῆς Αἰακόν. τούτῳ Ζεὺς ὄντι μόνῳ ἐν τῇ νήσῳ τοὺς μύρμηκας ἀνθρώπους ἐποίησε. γαμεῖ δὲ Αἰακὸς Ἐνδηίδα τὴν Σκείρωνος, ἐξ ἧς αὐτῷ παῖδες ἐγένοντο Πηλεύς τε καὶ Τελαμών. Φερεκύδης δέ φησι Τελαμῶνα φίλον, οὐκ ἀδελφὸν Πηλέως εἶναι, ἀλλʼ Ἀκταίου παῖδα καὶ Γλαύκης τῆς Κυχρέως. μίγνυται δὲ αὖθις Αἰακὸς Ψαμάθῃ τῇ Νηρέως εἰς φώκην ἠλλαγμένῃ διὰ τὸ μὴ βούλεσθαι συνελθεῖν, καὶ τεκνοῖ παῖδα Φῶκον. ἦν δὲ εὐσεβέστατος πάντων Αἰακός. διὸ καὶ τὴν
Ἑλλάδα κατεχούσης ἀφορίας διὰ Πέλοπα, ὅτι Στυμφάλῳ τῷ βασιλεῖ τῶν Ἀρκάδων πολεμῶν καὶ τὴν Ἀρκαδίαν ἑλεῖν μὴ δυνάμενος, προσποιησάμενος φιλίαν ἔκτεινεν αὐτὸν καὶ διέσπειρε μελίσας, χρησμοὶ θεῶν ἔλεγον ἀπαλλαγήσεσθαι τῶν ἐνεστώτων κακῶν τὴν Ἑλλάδα, ἐὰν Αἰακὸς ὑπὲρ αὐτῆς εὐχὰς ποιήσηται ποιησαμένου δὲ εὐχὰς Αἰακοῦ τῆς ἀκαρπίας ἡ Ἑλλὰς ἀπαλλάττεται. τιμᾶται δὲ καὶ παρὰ Πλούτωνι τελευτήσας Αἰακός, καὶ τὰς κλεῖς τοῦ Ἅιδου φυλάττει. διαφέροντος δὲ ἐν τοῖς ἀγῶσι Φώκου, τοὺς ἀδελφοὺς Πηλέα καὶ Τελαμῶνα ἐπιβουλεῦσαι· καὶ λαχὼν κλήρῳ Τελαμὼν συγγυμναζόμενον αὐτὸν βαλὼν δίσκῳ κατὰ τῆς κεφαλῆς κτείνει, καὶ κομίσας μετὰ Πηλέως κρύπτει κατά τινος ὕλης. φωραθέντος δὲ τοῦ φόνου φυγάδες ἀπὸ Αἰγίνης ὑπὸ Αἰακοῦ ἐλαύνονται.
7. καὶ Τελαμὼν μὲν εἰς Σαλαμῖνα παραγίνεται πρὸς Κυχρέα τὸν Ποσειδῶνος καὶ Σαλαμῖνος τῆς Ἀσωποῦ. κτείνας δὲ ὄφιν οὗτος ἀδικοῦντα τὴν νῆσον αὐτῆς ἐβασίλευε, καὶ τελευτῶν ἄπαις τὴν βασιλείαν παραδίδωσι Τελαμῶνι. ὁ δὲ γαμεῖ Περίβοιαν τὴν Ἀλκάθου τοῦ Πέλοπος· καὶ ποιησαμένου εὐχὰς Ἡρακλέους ἵνα αὐτῷ παῖς ἄρρην γένηται, φανέντος δὲ μετὰ τὰς εὐχὰς αἰετοῦ, τὸν γεννηθέντα ἐκάλεσεν Αἴαντα. καὶ στρατευσάμενος ἐπὶ Τροίαν σὺν Ἡρακλεῖ λαμβάνει γέρας Ἡσιόνην τὴν Λαομέδοντος θυγατέρα, ἐξ ἧς αὐτῷ γίνεται Τεῦκρος.
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Sedmerica proti Tebam
Apolodorjeva knjižnica · 7 min branja
6 skupnih tagov
Telemah obišče Nestorja
Odiseja · 21 min branja
6 skupnih tagov
Vrnitev Heraklidov
Apolodorjeva knjižnica · 5 min branja
5 skupnih tagov
Epigoni in Alkmajonovo maščevanje
Apolodorjeva knjižnica · 5 min branja
5 skupnih tagov