Prevod
1. Ko je Heraklej plul iz Troje, je Hera nadenj poslala silovita neurja. Zevs se je zaradi tega razsrdil in jo obesil z Olimpa. Heraklej pa je priplul do Kosa. Prebivalci otoka so mislili, da vodi roparsko ladjevje, zato so ga obmetavali s kamenjem in mu preprečevali pristanek. Toda ponoči je s silo zavzel otok in ubil kralja Evripila, sina Astipalaje in Pozejdona. V boju je Halkodont ranil Herakleja, a ga je Zevs iztrgal nevarnosti, tako da ni utrpel hujšega. Ko je opustošil Kos, je po Atenini zaslugi prišel v Flegro in skupaj z bogovi premagal Gigante.
2. Kmalu zatem je zbral arkadijsko vojsko, se ji pridružil s prostovoljci med najodličnejšimi grškimi junaki in se odpravil nad Avgija. Ko je Avgij izvedel, da mu Heraklej grozi z vojno, je za poveljnika Elejcev postavil zraščena brata Evrita in Kteata, ki sta po moči prekašala vse tedanje ljudi. Bila sta sinova Molione in Aktorja, čeprav so pravili, da je njun oče Pozejdon. Aktor je bil Avgijev brat. Med pohodom je Heraklej zbolel in zato sklenil premirje z Molionidoma. Ko pa sta pozneje izvedela za njegovo bolezen, sta napadla njegovo vojsko in pobila mnogo mož. Heraklej se je tedaj umaknil. Pozneje, ob tretjih istmijskih igrah, so Elejci poslali Molionida, da bi sodelovala pri žrtvovanju. Heraklej ju je v Kleonah pričakal v zasedi in ubil, nato pa krenil nad Elido in zavzel mesto. Ubil je Avgija in njegove sinove, pripeljal nazaj Fileja in mu izročil kraljestvo. Ustanovil je tudi olimpijske igre, postavil Pelopsov oltar in zgradil šest oltarjev za dvanajst bogov.
3. Po zavzetju Elide je krenil nad Pilos. Zavzel je mesto in ubil Periklimena, najpogumnejšega izmed Nelejevih sinov, ki se je bojeval tako, da je spreminjal svojo podobo. Ubil je tudi Neleja in vse njegove sinove razen Nestorja; ta je bil še mlad in so ga vzgajali pri Gerenijcih. Med bojem je ranil tudi Hada, ki je prišel na pomoč Pilijcem. Po zavzetju Pilosa se je odpravil nad Lakedajmon, ker je hotel kaznovati Hipokoontove sinove. Jezil se je nanje že zato, ker so se bojevali na Nelejevi strani, še bolj pa ga je razsrdilo, da so ubili Likimnijevega sina. Ko si je ta ogledoval Hipokoontovo palačo, je iz nje pritekel mološki pes in se zagnal vanj. Mladenič je vrgel kamen in psa zadel, Hipokoontovi sinovi pa so pritekli ven ter ga s kiji pretepli do smrti. Da bi maščeval njegovo smrt, je Heraklej zbral vojsko proti Lakedajmoncem. Prišel je v Arkadijo in prosil Kefeja, naj se mu pridruži s svojimi dvajsetimi sinovi. Toda Kefej se je bal, da bi Argejci napadli Tegejo, če bi jo zapustil, zato je sodelovanje v pohodu odklonil. Heraklej pa je od Atene dobil Gorgonin koder v bronastem vrču in ga izročil Kefejevi hčeri Steropi. Povedal ji je, da mora, če se približa sovražna vojska, z obzidja trikrat dvigniti koder, ne da bi sama pogledala vanj, in sovražniki se bodo pognali v beg. Nato se je Kefej s sinovi odpravil na pohod.
V boju so padli tako on kakor njegovi sinovi, poleg njih pa tudi Heraklejev brat Ifiklej. Heraklej je ubil Hipokoonta in njegove sinove ter si podvrgel mesto, nato pa pripeljal nazaj Tindareja in mu izročil kraljestvo.
4. Ko je Heraklej potoval skozi Tegejo, je nevede oskrunil Avgo, Alejevo hčer. Ta je skrivaj rodila in položila otroka v Atenino svetišče. Ko pa je deželo začela pustošiti kuga, je Alej vstopil v svetišče, ga preiskal in odkril, da je njegova hči rodila. Otroka je zato izpostavil na gori Partenion. Toda po nekakšni božji previdnosti je bil otrok rešen: košuta, ki je pravkar skotila, mu je ponudila sesek, nato pa so ga našli pastirji, ga vzeli k sebi in mu dali ime Telef. Avgo je Alej izročil Pozejdonovemu sinu Navpliju, da bi jo prodal v tujo deželo. Ta jo je predal Tevtrantu, vladarju Tevtranije, ki jo je vzel za ženo.
5. Heraklej je prišel v Kalidon in zasnubil Ojnejovo hčer Dejanejro. Za njeno roko se je spoprijel z Ahelojem, ki je privzel podobo bika, in mu odlomil enega od rogov. Nato se je poročil z Dejanejro, Aheloj pa je dobil svoj rog nazaj, ko mu je v zameno dal Amaltejinega. Amalteja je bila Hajmonijeva hči in je imela bikov rog. Ta je, kakor pravi Ferekid, imel takšno moč, da je v izobilju dajal katero koli jed ali pijačo, ki si jo je kdo zaželel.
6. Heraklej je s Kalidonci krenil nad Tesprote in zavzel mesto Efiro, kjer je kraljeval Filant. Združil se je z njegovo hčerjo Astioho in postal oče Tlepolema. Med bivanjem pri Kalidoncih je poslal sporočilo Tespiju: sedem sinov naj obdrži pri sebi, tri naj pošlje v Tebe, preostalih štirideset pa na otok Sardinijo, da tam ustanovijo naselbino. Ko je bilo to opravljeno, je nekoč gostoval pri Ojneju in z udarcem pesti ubil Arhitelovega sina Evnoma, ki mu je polival vodo za umivanje rok. Deček je bil Ojnejov sorodnik. Ker se je nesreča zgodila nenamerno, mu je dečkov oče odpustil, Heraklej pa je kljub temu hotel v skladu z zakonom oditi v izgnanstvo in se odločil, da bo šel h Kejku v Trahino.
Z Dejanejro je prišel do reke Even, ob kateri je živel kentaver Nesos in za plačilo prenašal popotnike čez vodo. Trdil je, da so mu bogovi zaradi njegove pravičnosti zaupali to službo. Heraklej je reko prečkal sam, Dejanejro pa je za zahtevano plačilo zaupal Nesosu, da jo prenese čez. Med prečkanjem jo je ta skušal posiliti. Heraklej je zaslišal njen krik in Nesosa, ko je stopil iz vode, s puščico zadel v srce. Umirajoči kentaver je poklical Dejanejro k sebi in ji dejal, naj, če želi imeti ljubezenski napoj za Herakleja, zmeša seme, ki ga je izlil na tla, s krvjo, ki je tekla iz rane od puščice. Dejanejra je to storila in zmes shranila pri sebi.
7. Ko je Heraklej potoval skozi deželo Driopov, mu je zmanjkalo hrane. Srečal je Tejodamanta, ki je vodil vprežna vola, enega od njiju odvezal, zaklal in se nasitil. Nato je prišel v Trahino h Kejku, ki ga je sprejel, in premagal Driope. Od tam se je spet odpravil na pohod in pomagal Ajgimiju, kralju Dorcev. Lapiti pod Koronovim poveljstvom so se namreč z njim vojskovali zaradi meja ozemlja. Ko so ga oblegali, je Ajgimij poklical Herakleja na pomoč in mu v zameno obljubil del svoje dežele. Heraklej mu je priskočil na pomoč, ubil Korona in še druge ter mu izročil vso deželo, osvobojeno sovražnikov. Ubil je tudi driopskega kralja Laogora in njegove otroke, ko so se gostili v Apolonovem svetišču, saj je bil Laogor nasilen človek in zaveznik Lapitov. Ko je Heraklej potoval mimo Itona, ga je Kiknos, sin Aresa in Pelopije, izzval na dvoboj. Spoprijel se je z njim in tudi njega ubil.
Ko je prišel v Ormenij, mu kralj Amintor ni dovolil, da bi oborožen prečkal njegovo ozemlje. Ker mu je preprečeval prehod, je ubil tudi njega. Po prihodu v Trahino je zbral vojsko za pohod nad Ojhalijo, saj se je hotel maščevati Evritu.
Ob pomoči Arkadijcev, Malijcev iz Trahine in Epiknemidijskih Lokrijcev je ubil Evrita in njegove sinove ter zavzel mesto. Pokopal je padle soborce, Kejkovega sina Hipasa ter Likimnijeva sinova Argeja in Melana, oplenil mesto in odpeljal Iolo kot ujetnico. Nato je pristal pri evbojskem rtu Kenaj in tam postavil oltar Kenajskemu Zevsu. Ko se je pripravljal na žrtvovanje, je poslal glasnika Liha v Trahino po praznično oblačilo. Od njega je Dejanejra izvedela za Iolo. V strahu, da bi Heraklej to dekle vzljubil bolj kot njo, in v prepričanju, da je Nesosova kri resnično ljubezenski napoj, je z njo premazala hiton. Heraklej si ga je nadel in začel žrtvovati. Ko pa se je hiton segrel, mu je Hidrin strup začel razjedati kožo. Liha je zgrabil za noge in ga zalučal z †Beotije, hiton, ki se je oprijel njegovega telesa, pa je trgal s sebe. Z njim si je trgal tudi meso. V takšni nesreči so ga z ladjo prepeljali v Trahino. Ko je Dejanejra izvedela, kaj se je zgodilo, se je obesila. Heraklej je svojemu najstarejšemu sinu z Dejanejro, Hilu, naročil, naj se, ko odraste, poroči z Iolo. Nato je odšel na goro Ojto, ki leži na ozemlju Trahinijcev, tam postavil grmado, stopil nanjo in ukazal, naj jo zažgejo. Ker tega nihče ni hotel storiti, jo je prižgal Pojant, ki je prišel mimo, ko je iskal svojo čredo. Heraklej mu je zato podaril svoj lok in puščice. Pravijo, da se je med gorenjem grmade pod Herakleja spustil oblak in ga ob grmenju ponesel v nebo. Tam je dosegel nesmrtnost, se spravil s Hero in se poročil z njeno hčerjo Hebo, ki mu je rodila sinova Aleksijara in Aniketa.
8. S Tespijevimi hčerami je imel naslednje sinove: s Prokrido Antileonta in Hipeja, saj je najstarejša rodila dvojčka; s Panopo Treksipa; z Lizo Evmeda; Kreonta; z Epilajdo Astianaksa; s Kerto Joba; z Evribijo Polilaja; s Patro Arhemaha; z Melino Laomedonta; s Klitipo Evrikapija; Evripila, Evbota; z Aglajo Antiada; s Hrizejdo Onezipa; z Orejo Laomena; z Lizidiko Tela; z Menipido Entelida; z Antipo Hipodroma; Televtagora z Evri; s Hipoto Kapila; z Evbojo Olimpa; z Niko Nikodroma; z Argelo Kleolaja; z Eksolo Eritrasa; s Ksantido Homolipa; s Stratoniko Atroma; z Ifido Kelevstanorja; z Laotojo Antifa; z Antiopo Alopija; s Kalametido Astibija; s Filejdo Tigazisa; z Ajshrejdo Levkona; z Antejo; z Evripilo Arhedika; z Erato Dinasta; z Azopido Mentorja; z Eono Amestrija; s Tifuzo Linkaja; z Olimpuzo Halokrata; s Helikonido Falija; s Hezihijo Ojstrobla; z Evriopo Terpsikrata; z Elahejo Buleja; z Nikipo Antimaha; s Piripo Patrokla; s Praksitejo Nefa; z Lizipo Erasipa; s Toksikrato Likurga; z Marso Bukola; z Evritelo Levkipa; s Hipozigo Hipokrata. To so bili njegovi sinovi s Tespijevimi hčerami. Z drugimi ženskami pa je imel naslednje otroke: z Ojnejovo hčerjo Dejanejro Hila, Ktezipa, Glena in Onejta; s Kreontovo hčerjo Megaro Terimaha, Dejikoonta in Kreontiada; z Omfalo Agelaja, od katerega izvira tudi Krojzov rod; z Evripilovo hčerjo Halkiopo Tesala; z Avgijevo hčerjo Epikasto Testala; s Stimfalovo hčerjo Partenopo Evera; z Alejevo hčerjo Avgo Telefa; s Filantovo hčerjo Astioho Tlepolema; z Amintorjevo hčerjo Astidamejo Ktezipa; s Pejrejevo hčerjo Avtonojo Palajmona.
