Prevod

Z goro Adams je povezanih mnogo izročil, ki so že zbledela iz spomina. Stari ljudje se spominjajo, da se je v njihovem otroštvu govorilo o odkritju čarobnega kamna; o okostju Indijanca, ki se je prikazalo v govorečem viharju; o vedeževalcu, ki se je opolnoči odpravil nekaj iskat visoko med pečine in orlovska gnezda. Oktobra 1765 se je oddelek devetih Rogersovih rangerjev začel vračati z bojnega pohoda v Kanado, s seboj pa so nosili posodje, svečnike in srebrn kip, ki so jih naropali v cerkvi svetega Frančiška. Indijanec, ki se je zavezal, da bo skupino vodil skozi sotesko Notch, jih je izdal in jih po blodnjaku sotesk pripeljal do izvira reke Israel, kjer je izginil, potem ko je enega izmed vojakov zastrupil s strupnikom klopotače. Rangerji so povsem izgubili orientacijo ter tavali sem ter tja med zasneženimi hribi, dokler se niso drug za drugim sesedli in umrli v divjini. Edini preživeli je po mnogih dneh dosegel naselje z nahrbtnikom, polnim človeškega mesa.

Leta 1816 so svečnike našli blizu jezera Memphremagog, kipa pa niso našli nikoli. Duhovi sestradanih mož so mnogo zim tožili po gozdovih in nekoč je lovca, ki je taboril na pobočju gore Adams, opolnoči prebudil zvok orgel. Megle so se umikale in zagledal je, da je zaspal blizu mogočne kamnite cerkve, ki je žarela v blagi svetlobi. Vrata so bila na stežaj odprta in v notranjosti je klečalo pleme Indijancev. Na oltarju so se bleščale sveče, katerih žarki so prodirali skozi oblake kadila, skale pa so se tresle od gromovitih sunkov glasbe. Nenadoma so cerkev, luči in verniki izginili, iz meglic pa je stopila vrsta čudnih postav, ki so korakale v tišini. Ko so se začele spuščati z gore, je srebrna podoba, ki je lebdela v zraku, razprla par bleščečih kril in poletela ter izginila zgoraj med kaotično nagrmadenimi skalami, podobnimi grajskim nadzidkom.