Waltey

Prevod

Uška in bolhica sta živeli skupaj v enem gospodinjstvu in varili pivo v jajčni lupini. Tedaj je uška padla vanjo in se opekla. Bolhica je zato začela na ves glas jokati. Vratca v sobo so jo vprašala: »Zakaj jokaš, bolhica?« – »Ker se je uška opekla.«

Tedaj so vratca začela škripati. Metlica v kotu jih je vprašala: »Zakaj škripate, vratca?« – »Kako naj ne škripamo? Uška se je opekla, bolhica joka.«

Tedaj je metlica začela silovito pometati. Mimo je pripeljal voziček in vprašal: »Zakaj pometaš, metlica?« – »Kako naj ne pometam?

Uška se je opekla, bolhica joka, vratca škripajo.« Voziček je rekel: »Potem bom pa še jaz dirjal,« in začel silovito dirjati. Kupček gnoja, mimo katerega je dirjal, ga je vprašal: »Zakaj dirjaš, voziček?« – »Kako naj ne dirjam?

Uška se je opekla, bolhica joka, vratca škripajo, metlica pometa.« Kupček gnoja je rekel: »Potem bom pa še jaz silovito gorel,« in vzplamtel s svetlim plamenom. Ob kupčku gnoja je stalo drevesce, ki ga je vprašalo: »Kupček gnoja, zakaj goriš?« – »Kako naj ne gorim?

Uška se je opekla, bolhica joka, vratca škripajo, metlica pometa, voziček dirja.« Drevesce je reklo: »Potem se bom pa še jaz stresalo,« in se začelo stresati, da je z njega odpadlo vse listje. To je videla deklica, ki je prihajala s svojim vrčkom za vodo, in vprašala: »Drevesce, zakaj se stresaš?« – »Kako naj se ne stresam?

Uška se je opekla, bolhica joka, vratca škripajo, metlica pometa, voziček dirja, kupček gnoja gori.« Deklica je rekla: »Potem bom pa še jaz razbila svoj vrček za vodo,« in ga razbila. Studenček, iz katerega je vrela voda, jo je vprašal: »Deklica, zakaj razbijaš svoj vrček za vodo?« – »Kako naj ne razbijem svojega vrčka za vodo?

Uška se je opekla, bolhica joka, vratca škripajo, metlica pometa, voziček dirja, kupček gnoja gori, drevesce se stresa.« »No,« je rekel studenček, »potem bom pa še jaz začel teči,« in začel silovito teči. In v tej vodi je vse utonilo: deklica, drevesce, kupček gnoja, voziček, metlica, vratca, bolhica, uška, prav vse skupaj.

Izvirnik

Ein Märchen der Brüder Grimm Ein Läuschen und ein Flöhchen, die lebten zusammen in einem Haushalte und brauten das Bier in einer Eierschale. Da fiel das Läuschen hinein und verbrannte sich. Darüber fing das Flöhchen an laut zu schreien. Da sprach die kleine Stubentüre: "Was schreist du, Flöhchen?" – "Weil Läuschen sich verbrannt hat." Da fing das Türchen an zu knarren. Da sprach ein Besenchen in der Ecke: "Was knarrst du, Türchen?" – "Soll ich nicht knarren?

Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint." Da fing das Besenchen an entsetzlich zu kehren. Da kam ein Wägelchen vorbei und sprach: "Was kehrst du, Besenchen?" – "Soll ich nicht kehren? Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint, Türchen knarrt." Da sprach das Wägelchen: "So will ich rennen," und fing an entsetzlich zu rennen. Da sprach das Mistchen, an dem es vorbeirannte: "Was rennst du, Wägelchen?" – "Soll ich nicht rennen?

Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint, Türchen knarrt, Besenchen kehrt." Da sprach das Mistchen: "So will ich entsetzlich brennen," und fing an in hellem Feuer zu brennen. Da stand ein Bäumchen neben dem Mistchen, das sprach: "Mistchen, warum brennst du?" – "Soll ich nicht brennen? Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint, Türchen knarrt, Besenchen kehrt, Wägelchen rennt."

Da sprach das Bäumchen: "So will ich mich schütteln," und fing an sich zu schütteln, daß all seine Blätter abfielen. Das sah ein Mädchen, das mit seinem Wasserkrügelchen herankam und sprach: "Bäumchen, was schüttelst du dich?" – "Soll ich mich nicht schütteln? Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint, Türchen knarrt, Besenchen kehrt, Wägelchen rennt, Mistchen brennt."

Da sprach das Mädchen: "So will ich mein Wasserkrügelchen zerbrechen," und zerbrach das Wasserkrügelchen. Da sprach das Brünnlein, aus dem das Wasser quoll: "Mädchen, was zerbrichst du dein Wasserkrügelchen?" – "Soll ich mein Wasserkrügelchen nicht zerbrechen? Läuschen hat sich verbrannt, Flöhchen weint, Türchen knarrt, Besenchen kehrt, Wägelchen rennt, Mistchen brennt, Bäumchen schüttelt sich."

"Ei," sagte das Brünnchen, "so will ich anfangen zu fließen," und fing an entsetzlich zu fließen. Und in dem Wasser ist alles ertrunken, das Mädchen, das Bäumchen, das Mistchen, das Wägelchen, das Besenchen, das Türchen, das Flöhchen, das Läuschen, alles miteinander.

Nalagam bralnik