Waltey
Tri zlata granatna jabolka
Legende sau basmele românilor · Petre IspirescuO besedilu
Tri zlata granatna jabolka
- Vir
- Legende sau basmele românilor
- Avtor
- Petre Ispirescu
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Română
- Čas branja
- 15 min branja
- Obseg
- 12 strani
- Naslov izvirnika
- 033 Cele trei rodii aurite
O izvirniku
Legende sau basmele românilor
Romunske ljudske pravljice o začaranih kraljestvih, preizkušnjah in junakih, zapisane iz ustnega izročila. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Legende sau basmele românilor v jeziku Română.
Besedilo
Tri zlata granatna jabolka
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo, in tako dalje. Živel je cesar, ki je imel sina. Ta je nekoč sedel pri oknu in zagledal starko, ki je prihajala k vodnjaku, da bi si v bučo natočila vode. Kdo ve, kaj ga je pičilo: pobral je kamen, ga zalučal proti vodnjaku in zadel naravnost v bučo, da se je razbila. Starka, ki je opazila, od kod je priletel kamen, je dvignila oči k cesarskemu oknu in zagledala cesarjeviča, kako se smeji. Tedaj je rekla: Dokler ne najdeš treh zlatih granatnih jabolk, se ne boš oženil, sinko moj! Nato se je žalostna vrnila domov, brez buče in brez vode. Ko je cesarjevič slišal to kletev, je obstal. Dolgo je premišljeval o zlatih granatnih jabolkih in v njem je zagorela želja, da bi jih videl in dobil. Stopil je torej k očetu in mu rekel: Oče, daj mi narediti tri železne obleke, zakaj na dolgo pot se odpravljam. Cesar se je na vse kriplje trudil, da bi sina odvrnil od te namere, a vse zaman. Ko je nazadnje videl, da ga ne more zadržati, je ukazal, naj mu naredijo obleke, in takoj so bile nared. Cesarjevič jih je vzel, zajahal konja in odšel. Že leto dni je potoval. Prispel je v samotne kraje, kjer ni prebival noben človek, in med tavanjem sem ter tja sta se mu dve obleki že raztrgali, da ju je moral zavreči. Ker ni vedel, kaj naj stori, je sklenil iti še malo naprej, če pa ne bo ničesar odkril, se bo vrnil. Komaj je naredil nekaj korakov, je zagledal kočo. Kakor puščica je planil proti njej in bil v hipu pred vrati. Ko ga je zagledala stara puščavnica, mu je zmajujoč z glavo rekla: Kako si pa ti zašel sem, mladenič, kamor niti ptica s krilci ne prileti, kaj šele človek na dveh nogah? Mati, je rekel cesarjevič, iščem tri zlata granatna jabolka. Ali morda veste, kje bi jih našel? Ne vem, sinko moj; doslej še slišala nisem za takšno čudo. Morda pa ve moja sestra, ki živi nekoliko dlje od tod. Če si upaš naprej, lahko povprašaš njo. Ni čakal, da bi mu dvakrat rekla, temveč se je hitro odpravil tja. Hodil je in hodil po dolgi, neuhojeni poti, dokler ni prišel do druge koče. Iz nje je prav tako stopila stara puščavnica, še bolj zgubana od prve, in tudi ona mu je rekla: Kako si zašel sem, človek na dveh nogah, kamor niti ptica s krilci ne pride? Mati, je rekel cesarjevič, iščem tri zlata granatna jabolka in želja po njih me je pripeljala sem. Ali morda veste, kje so? Ob teh besedah je starka zajokala, nato pa mu odgovorila: Tudi jaz sem imela sina, ki je slišal za tista prekleta granatna jabolka. Iskal jih je in iskal, nekega dne se je vrnil šepav, nazadnje pa je zaradi njih še glavo izgubil. Ko bi bila tedaj vedela, sinko moj, kako jih je mogoče najti brez nevarnosti, ne bi bila izgubila svojega otroka. Ko je naš mladenič to slišal, jo je začel prositi, naj mu pove, kako naj jih dobi. Starka ga je poučila, kod naj hodi in kako naj ravna, ter ga zaklela pri njegovi mladosti, naj se, če mu uspe, vrne mimo njene koče in tudi njej pokaže tista granatna jabolka, zaradi katerih je poginil njen sin. Obljubil ji je, da se bo vrnil, se ji zahvalil za dobre nasvete in kakor prikazen izginil izpred njenih oči. Po dobrem tednu nadaljnje poti je zagledal zmaja, ki je imel eno ustnico v nebesih, drugo pa na zemlji. Brž ko je prišel do njega, je rekel: Dober dan, brat! In šel je mimo.
Zmaj pa mu je odgovoril: Srečno, brat! Nato je prišel do vodnjaka, vsega plesnivega in polnega blata. Takoj se je lotil čiščenja, osvežil vodo v njem in nadaljeval pot, dokler ni prišel do zaklenjenih vrat, polnih prahu in pajčevine. Očistil je pajčevino, otresel prah, na stežaj odprl vrata in šel naprej. Na poti je srečal pekovko, ki je pometala peč s svojimi lasmi. Ko jo je zagledal, ji je voščil dober dan, odrezal kos svoje obleke in rekel: Na, sestrica, s tem obriši peč. Vzela je blago in se mu zahvalila. Za pečjo je cesarjevič zagledal vrt, lep kakor raj, in nekaj časa blodil po njem. Nazadnje je opazil tri granatna jabolka, ki so visela na vejici drevesa. Zbral je pogum, izvlekel nožič, odrezal vejico, na kateri so visela, in jo ucvrl nazaj. Komaj je naredil nekaj korakov, je ves vrt začel kričati in klicati na pomoč pekovko, vrata, vodnjak in zmaja. Še tega se manjka, je odgovorila pekovka. Odkar sem obsojena stati tukaj, se ni nihče usmilil mene in me rešil vsakdanjih opeklin. Kar misli si, so odgovorila vrata. Odkar stojimo, nas ni nihče očistil in odprl, da smo se že povsem zataknila. Meni pa oprostite, je rekel vodnjak, odkar sem tukaj, ni človeška roka očistila moje vode, tako da sem začel že smrdeti. Prav zares, je odgovoril tudi zmaj. Odkar sem obsojen stati z razprtimi usti in strmeti v zvezde, mi ni nihče voščil niti dobrega dne in me imenoval brata. Ta človek nas je odrešil nesreče, ki nas je pestila; zdaj se bomo brigali zase. Cesarjevič, ki je storil natanko tako, kakor ga je naučila starka, se je vrnil k njej, se ji še enkrat zahvalil in ji nekaj podaril, nato pa se odpravil proti očetovemu cesarstvu.
Med potjo pa ga je le premamilo. Ni se mogel več zadržati, zato je izvlekel nožič in prerezal eno od granatnih jabolk, da bi ga pokusil in se prepričal, kako dobro je. In kaj je zagledal? Iz granatnega jabolka je nenadoma stopila deklica, lepa kakor vila, in takoj začela z milim glasom klicati: Vode, vode, umiram! Cesarjevič se je oziral na vse strani, da bi kje zagledal vodo, a zaman, nikjer je ni bilo. Deklica se je zgrudila in umrla. Še malo, pa bi se bil tudi on zgrudil, vendar se je obdržal na nogah. Hodil je dalje, a se spet ni mogel premagati, da ne bi pokusil granatnega jabolka. Izvlekel je nožič in prerezal še drugo. Tudi iz tega je v hipu stopila deklica, lepa kakor vila, in umrla kakor prva, ker ji ni imel dati vode. Potrt zaradi tega nenavadnega dogodka je nadaljeval pot proti očetovemu cesarstvu z edinim granatnim jabolkom, ki mu je še ostalo. Gledal ga je kakor zrelo češnjo. Hodil je, dokler ni prišel na lepo planjavo, kjer je začel opažati človeške sledi. Tu se mu je srce nekoliko pomirilo in sedel je, da bi si odpočil. Misli pa mu niso hotele stran od granatnih jabolk in lepih deklic, ki sta umrli. Bolj ko je premišljeval, bolj je v njem gorela želja, da bi pokusil še zadnje jabolko. Nazadnje se ni mogel več zadržati in je sklenil prerezati tudi to. Ker pa se je bal, da se mu ne bi zgodilo kakor s prejšnjima, je poiskal vodnjak, natočil vodo v kučmo in tam, v senci velikega drevesa, prerezal še zadnje granatno jabolko. In kaj je zagledal? Iz njega je stopila deklica, lepa kakor sonce, z zlatimi lasmi. Vode, vode! je zaklicala. Dal ji je piti in jo poškropil z vodo, tako da je ostala živa. Cesarjevič je hodil okoli nje in se ni mogel načuditi njeni lepoti in milini. Nato jo je prijel za roko in rekel: Bodi moja žena. In privolila je. Ni je hotel peš peljati domov k očetu, da se ne bi utrudila, saj je bila tako drobna, da bi jo lahko izpil v kozarcu vode, in tako vitka, kakor bi jo bil skozi prstan potegnil.
Svetoval ji je, naj spleza na drevo ob vodnjaku in ga tam počaka, dokler se ne vrne od očeta s cesarskimi kočijami in konjeniki, da jo odpelje. Prepoznal je namreč okolico in vedel, da ni več daleč od doma. Lepa deklica je ukazala drevesu, naj se skloni, in drevo se je sklonilo. Povzpela se je nanj in spet se je vzravnalo. Cesarjevič je odprtih ust strmel vanjo in v čudo drevesa, ki se je sklonilo in spet dvignilo, potem pa jo ucvrl, da so se mu kar pete bliskale. Kmalu zatem, ko je odšel, je prišla k vodnjaku po vodo ciganska deklica. Ko je zagledala obraz, ki je sijal iz vode, je mislila, da je njen lastni. Razbila je vrč in stekla domov k materi. Ne pošiljaj me več po vodo, je rekla, takšna lepotica, kakršna sem jaz, ne nosi vode. Pojdi po vodo, črnulja, in ne čenčaj takih neumnosti, ji je rekla mati ter ji pokazala držalo metle. Deklica je šla, a se spet vrnila praznih rok in z enakimi besedami kakor prej. Mati je sprevidela, da tu nekaj ni prav. Dala ji je začarano iglo, da bi jo nosila v laseh, jo poučila, kaj naj z njo stori, če tam koga sreča, in jo spet poslala po vodo. Ko je ciganka prišla k vodnjaku, je pogledala navzgor in zagledala, od kod prihaja angelski obraz v vodi. Prosim te, spravi še mene tja gor, je rekla in se priliznjeno ozrla k lepotici vseh lepotic. Zlatolasa deklica je ukazala drevesu, naj se skloni, vzela ciganko k sebi, da ji bo delala družbo, in drevo se je spet vzravnalo. Med pogovorom se ji je ciganka začela prilizovati in jo pregovarjati, naj ji, če bi rada malo zadremala, položi glavo v naročje, pa ji bo prebrskala lase. Deklica je privolila in položila glavo ciganki v naročje. Ko jo je že skoraj premagal spanec, ji je ciganka zabodla zastrupljeno iglo v glavo. Deklica se je vsa spremenila v zlato ptičko in začela preletavati veje drevesa. Tedaj je ciganka rekla: Aha, vila si bila! Kako si mi ušla! Mislila sem, da spiš. Pa nič zato, meni že ne boš ušla, ti že še pridem do živega! Ni minilo veliko dni, ko je prišel cesarjevič z vojaki, konjeniki in cesarskimi kočijami, da bi odpeljal nevesto. Ko ga je ciganka zagledala, mu je rekla: Lepo, cesarjevič, tako dolgo si me pustil čakati, da mi je sonce ožgalo obraz in veter razmršil lase. Ko jo je cesarjevič videl, so se mu zbudili dvomi. Ni mogel verjeti, da je to vila, ki jo je pustil tam. Po njenih besedah pa se mu je vendarle zdelo, da bi utegnila biti prava, in nazadnje je privolil ter jo vzel s seboj. Ni vedel ne kako ne zakaj, toda srce mu je govorilo, da to ni ona. Ker pa ni videl nikogar drugega, je odšel z njo in ni vedel, kaj naj stori, da oče ne bo mislil, da mu je lagal. Ko so prispeli na cesarski dvor, jim je cesar prišel naproti in obnemel, ko je namesto vile vseh lepot, z obrazom kakor sonce in zlatimi lasmi, zagledal črnuljo, temno kakor dno kotla. Čeprav mu je ciganka zatrjevala, da ji je sonce ožgalo obraz in veter razmršil lase, ji cesar ni mogel verjeti. A ni imel druge izbire: hočeš nočeš ju je nastanil v delu palače, poroko pa je kar naprej odlagal. Že naslednjega dne je na cesarski vrt priletela ptička. Poslej je prihajala vsako jutro in tako otožno pela, da se je človeku trgalo srce. Nato je na ves glas zaklicala: Vrtnar! Ali cesar spi? Spi, ji je odgovoril vrtnar. Naj sladko spi, vse slajše spi, naj se s postelje spočit zbudi, je dodala ptička. Ali tudi cesarica vrana spi? Spi, ji je odgovoril. Naj spi v bridkosti, odslej do večnosti. In na katerokoli drevo je sedla, da bi pela, se je drevo pri priči posušilo. Vrtnar je cesarju povedal vse o ptički in o tem, kako se sušijo drevesa, na katerih poje. Cesar se je zamislil. V nekaj dneh so se posušila skoraj vsa drevesa na vrtu; ostalo je le še eno. Tedaj je ukazal, naj na vsako vejico nastavijo zanko, in tako so storili. Naslednje jutro ob zori je vrtnar prišel k njemu z zlato ptičko, ki se je ujela. Cesar je dal narediti kletko iz čistega zlata, vanjo naselil ptičko in jo od same ljubezni do nje imel na svojem oknu. Ko je ciganka slišala zgodbo o ptički, jo je kakor razbeljeno železo prebodlo pri srcu. Naredila se je bolno in podkupila vse zdravilce. Ti so cesarju povedali, da cesarica ne bo ozdravela, dokler ne zakolje zlate ptičke in ji je ne da jesti. Cesar je bil ves nesrečen in ni mogel privoliti, a na sinovo prošnjo je nazadnje dal ptičko. Ostal je neutolažljiv in ciganko je vse bolj sovražil. Ptičko so vzeli, jo zaklali, skuhali in odnesli cesarici. Ta se je pretvarjala, da je ozdravela, nato pa se začela pripravljati na poroko. Iz ptičkine krvi je pod cesarjevim oknom zrasla visoka, lepa jelka. Pravi čudež je bil, da je v eni sami noči postala tako velika in mogočna. Cesar je poklical vrtnarja in mu ukazal, naj kar najbolje skrbi zanjo. Ko je ciganka to slišala, ni imela več miru in ji je sklenila priti do živega. Hudičevka je sprevidela, da še ni povsem ušla nevarnosti. Spet se je naredila bolno in znova podkupila zdravilce. Ti so cesarju povedali, da cesarica ne bo ozdravela, dokler ne posekajo jelke, je ne prekuhajo in je ne okopajo v tisti vodi. Cesar je bil do dna duše potrt, saj je videl, da je sinova zaročenka prava nesreča: odkar je prišla, mu ni ostalo nič, kar mu je bilo pri srcu. Dovolil je, naj posekajo še jelko, da ga ne bi več nihče nadlegoval, sklenil pa je, da odslej ne bo več ustregel nikomur, če najde še kaj, kar mu bo ljubo. Medtem ko so sekali jelko in so ljudje žalostno gledali, se je med njimi ustavila tudi stara beračica. Ko je hotela oditi, je pobrala iver, ki se je odkrhnila od jelke, in jo odnesla domov. Opazila je, da v njej tiči igla, in jo izvlekla. Ker je bila iver precej velika in široka, jo je porabila za pokrov svojega edinega lonca. Naslednjega dne je kakor po navadi odšla beračit. Ko pa se je vrnila, je osupla obstala: koča je bila pometena in pospravljena, da je bilo veselje pogledati. Starka ni razumela, kakšno čudo je to in kdo ji je prišel storit toliko dobrega. Tako je bilo več dni zapored. Nazadnje je sklenila prežati, da bi zalotila tistega, ki ji pospravlja kočo in vse postavlja na svoje mesto. In res je tako storila. Nekega dne je odšla, nato pa se skrila in skozi špranjo v vratih skrivaj opazovala notranjost. Videla je, kako je iz pokrova lonca skočila deklica, bolj bela od snega, z zlatimi lasmi. Kdo si, hčerka moja, da mi delaš toliko dobrega? jo je vprašala. Nesrečno dekle sem, je odgovorila. Če me sprejmete pod svojo streho, vam bom tudi jaz storila še veliko dobrega. Dogovorili sta se in deklica je ostala. Starka je bila nanjo celo ponosna, saj tako lepega in pridnega dekleta ne bi našel niti pri cesarju. Še naprej je hodila beračit, kakor je bila vajena. Nekega dne pa jo je deklica prosila, naj na trgu kupi platno ter rdečo in zeleno svilo. Uboga starka ji je vse kupila z denarjem, ki ga je nabrala z beračenjem. Deklica je vso svojo zgodbo izvezla na dva robca. Ko ju je dokončala, je rekla starki, naj ju odnese cesarju. Ko bo sedel na prestolu ob svojem sinu, naj robec, izvezen z zeleno, položi cesarju na kolena, tistega, izvezenega z rdečo, pa njegovemu sinu. Starka jo je ubogala in odšla, vendar je vojaki niso hoteli spustiti noter. Zagnala je tak hrup, da je cesar ukazal, naj jo pustijo vstopiti. Brž ko je prišla noter, je storila, kakor ji je naročila deklica, nato pa odšla ven čakat, kaj se bo zgodilo. Ko sta cesar in njegov sin zagledala robca, sta vse razumela. Cesar je ukazal poklicati sinovo zaročenko in ji rekel: Ker boš postala cesarica, se moraš naučiti tudi soditi ženskam, kadar si sodniki pri kakšni zadevi ne vedo pomagati. Danes je prišla k nam s pritožbo ženska, ki pravi, da je imela petelina plemenite pasme. Z velikimi stroški je prepotovala tuje dežele in mu kupila prav tako plemenito kokoš. Njena soseda pa se ni zadovoljila s tem, da ji je kokoš ubila, temveč ji je ukradla še petelina in ga dala eni svojih kokoši. Zato zdaj zahteva pravico. Kaj praviš na to? Hudobnica je malo pomislila, nato pa odgovorila, da je treba žensko, ki je ubila kokoš in ukradla petelina, kaznovati s smrtjo, petelina pa vrniti lastnici skupaj s kokošjo obsojenke in z vsemi jajci, ki jih je ta znesla. Dobro si razsodila, je odgovoril cesar. Jaz sem ženska s petelinom, ti pa si tista, ki ga je ukradla. Pripravi se na kazen, ki si jo sama določila. Ciganka je začela jokati, prositi in tarnati, a vse zaman. Cesar jo je izročil vojakom, ki so ji brez usmiljenja poplačali za njeno hudodelstvo. Nato so se vsi odpravili k starkini hiši. Cesarjevič in njegov oče sta stopala na čelu sprevoda in z vsemi častmi odpeljala deklico. Ko so jo pripeljali v palačo, so ju takoj poročili. Po vsem cesarstvu je tri dni zapored vladalo veliko veselje, ker se je živa in zdrava našla zlatolasa deklica, za katero je cesarjevič toliko prehodil. In vsi so obsojali ciganko, ko so slišali zgodbo o njenih hudodelstvih. Sam pa sem na sedlo sedel in vam to povest povedal, in tako dalje.
Izvirnik
033 Cele trei rodii aurite
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
fostil °data ca nici °data, etc. A fostii °data unfit imperatd, si avea unit feciord; acesta seclendd la ferestra, vede o baba bdtrana care venea cu tivga sd ia apd de la fantdna. Ce-I veni lul, ia o piatra, si aruncand'o catre fantOnd, nemeresce drepta in tivgd, si acesta se sparge ; bah', care simtise de unde venise piatra, isI arunca ochil la ferestra imperatului si vede pe fluid de imperatd fahazd ; atunci baba dise : Pima nu vei gdsi cele trel rohi aurite, sd nu to Insori, dragulu mamii ; si se intOrse acasa trista si fard tivgd si lard apd. Fluid de impefatd, auclindd acestd blestomil, statu, si dupa ce se gandi multu timpil la rodiile aurite, se aprinse dorinta in eld de a le vedea si a le avea ; deci se duse la tats -sed si-i clise : Tata, sd-mi fad trel rinduri de baine de ferd, caci amd sa facd a caletorie mare. Si tots silinta ce puse impe- -ratuld a opri pe fluiu sell de la acesta, fu in zadard. Dana veclu si vOu ca nu -lit p6te opri, porunci si numai de catil i se si facu hainele ; dupd ce le lua, fluid imperatului incaleca si pled. Unit and de dile trecuse de cand caletorea ; ajunsese prin pustietAti nelocuite de Omeni; si tad ratacindd in susii si in josd, cloud rinduri de 'mine se rupserd si le lepddase. Nesciindd ce sd facd, hotdri a mai merge eitd-va, si data nu va putea descoperi nimicil, sd se Intorca. Abia mai facu pasi si eta ca zari o colibd. Se repecli intr'acolo iute ca sageta si indata si ajunse. Gaud, o mituse sibastra cum ild veclu, IT si clise cendil capi-va
Da bine, flecaule, cum ai ajunsii p'aicl pe unde nu se vede pasere en aripiore, dar anca-mi-te omu cu picibre ? Mama, dise fiulti de imperatii, cautil cele trel rodii aurite ; nu scil D-ta Incotro se potil afla Nu sciii, dragulti mamii; aid n'amii papa acumil de ass minune; &al pole soru-mea sa scie, care ,qede putinfi mai departe de aid ; de al curajii sä mai mergi, pot! sa e intrebi pe (Musa. N'a0epta sa'-i dica de doue orl, si o tuli inteacolo repede §i merse, si merse, tale lungs neumblata, pans ce dete de a alta coliba, de unde asemenea eai o mature sihastra, betrana §i mai scoralcita, care §i ea 1! dise : Cum ai ajunsii p'aici, omit cu pidere pe unde nu vine nici paseri cu ariplore ? Mama, dise Gulti imp6ratului, cautti cele trel rodii aurite, qi dorinta de a le avea m'a adusti p'aid ; nu scil D-ta in cotro se ea? La auclirea acestoril orbe betrana Incepu sa planga, apol: /I respunse : Amu avutti si eft unit feciorfi, care audise despre acele blestemate rodii, §i care totil umblandit dupa ele, Inteuna din dile se intorse schiopil §i In cele din urma rupse qi capulu pentru ele ; data a§1 fi sciuta atunci, draguld mamei, cum sa le gasesca tine -va fara primejdie, nu-mi perdeamil Cum audi flecaulti nostru, incepu a se ruga sa-i spue cum sä faca sa le is ; era b6trena ilu povetui cum sa umble §i cum sa se porte qi data va isbuti, l'a juratti pe tineretele lui ca sa se intOrca tofu pe acolo, ca sa-i arate qi ei acele rodii, dupa care s'a prapaditti fiulti sea. Dupa ce i-a fagaduitii ca se va IntOrce, i-a multumitti pentru sfaturile cele bune ce a primitii de la (Musa, qi ca o naluca peri dinaintea ei, cand, dupa o caletorie Inca d'o septemana =i mai bine, vedu unti balauril cu o buza in certi qi cu alta In parnintil. Indata ce ajunse la densulti dise : Build dioa, frate, §i trecu Inainte. audits si mai isi iT eopilavuld.
Iar balaurulii 1I respunse : Noroch bums, frate. Ajunse apol la o Muting mucegaith si plink' de nomolu ; elu se apnea indata de curati si primeni apa din lantana si-s1 cauth de drumh pink' dete :de nisce porti incuiate, pline de prafil si de paeajeni ; curati acei paeajeni, scutura prafulii, dete porta de parete si trecu inainte. In drumulu seu intalni o brutaresa care stergea unii cuptorii cu litele sale ; cum o vedu, ii Bete buns diva, si tainduil o bucata din haina sa, ii dise : Tine asta, leieuta, de sterge cuptorulil. Eara ea, luand'o ii multumi. La spatele cuptorulu!, fiulti imperatulul vedu o gradina ca nal rain, in care se rataei cath-va In cele de pe urrna vedu cele trel rodil cumh atarna de o crack' in pornii ; isi faeu coraju, scose eutitasulti si tae eraculita de care eraii atirnate, si o tuli d'a fuga inapol. N'apuca sa fad dete pasi si tOta gradina incepu sa tipe si sa theme in ajutorti pe brutaresa, portile, fantana si pe Ba aia-i vorba, respunse brutaresa, ca de cand suntit urgisita a sta aci, nu s'a indurath nimeni sa vie a me scuti de arsatura de tote Odle. Ca alth gandh respunse portile, ca de eanclii suntemii f acute, n'a venith nimeni sa ne maI scuture, sa ne deschida, de intelenisemil asa. Ba sa me ertati, dice fintana, ca de candil sunth fdeuta, mans de omh n'a venith se-mi curete apele, in cath ajunsesemil a me imputi. Ba ca chiar, respunse si Balaurulu, ca de child suntit osindith a sta cu gura eascata si cc ochii stieliti la stele, nimeni nu mi -a &LA macarii o bung dioa, si sa-mi dick' frafe. Acestit omu ne-a scapath de urgia ce era pe no!, si ne vomit cauta de treba. Fiulu imperatului care Meuse tocmai cum invetase betrana, se intorse pe la &Ansa si dupa ce-1 maI multumi dete si ei eke ce-va, pled sa se int6rea la imperatia tataluI balauril. n'amii, ilu limp!. pi-f sta.
Pe drumil, ce-I veui lui, veclendii ca nu mai pote rebda scose cutitasulti si tae una din rodil, ca sa guste si sd se incredinteze de bunatatea lortl. Gaud, ce sa vecli? de odata ese din rodie o fata, ca o cling de frumosa, si indata incepu a striga cu unil glasu mangaiostl : Apa, apa, ca morn. intorse fiuhl imporatului ochii in tote partile sa \Tricia apa ; darn giaba, apa nu era ; iara fata cdclu si muri ; p'aci, p'aci era sa caela si du, darn se tinu. Toth mergendil elil, nu putu sa tie pans sa nu guste dintr'o rodie, si scose cutitasulii de tae Inca una ; de odata, ese si dinteensa o fata ca o cling, si more ca si cea dintafil ; fiindil ca n'avu apa sa-I dea. Mahnitil de ciudati intamplare, mergea catre imp6ratia tatalui seri cu rodia care ii mai remasese, si se uita la (Musa ca la unii ciresil coptil ; si merse pand ce ajunse la o campie frumosa pe unde incepu a cunosce urme de Omeni. Aici ii mai veni inima la loch, si se puse josil sa se odihnesca Gandulii lui nu se lua de la rodil si de la fetele cele frumOse ce murisera ; si tofu gandindu-se, se aprinse in elil dorinta de a gusta din rodia, care o mai avea, in &AM ne mai putendu-se tine, °tart sa o tae si pe acesta; dart' temendu-se sa nu i se intample ca si cuceletalte, cauta o lantana, lua apa in caciuld, si acolo la umbra unui copaciii mare, tale si rodia care ii mai remasese ; candii, ce sa vecli ? unde esi o fata ca sorele de frumosa, si cu peruhl de auril. Apt! apa striga ea. Si elil ii dete de Mu si o stropi cu apa, si asa scapa fata cu vial/ Fiubl imperatului ii da tarcolu, si se tail minuna de frumusetea si gingasia el. Apol o lua de mans si II Oise, sotie sa-mi fil, si ea priimi. Elfi nu voi sa o duct pe josil acasa la tats -seii, ca sa nu .ostenesca, fiindir ca o vedea ca era asa putintica la trupil in catil aru fi b6ut-o interim:1 paharil de aria, si asa de sublirica de par'ca era trasa prin inelii. I niteld.
Elit o povetui .sa. se urce in pomule de linga fantana. si ii dise astepte acolo pand se va iutorce de la tatdle see cu card imperatesti si cu cal:dreg, ca sa o ia; fiinde ca ele curioscuse locurile ca nu mai este asa departe. Fata cea frumesa, cline copaciului sa se lase josil, si du se ldsa, apol se puse in elft, si se ridica. Fiulii imperatului remase cu gura cdscata uitdndu-se la ea .5i la minunea cum de se ldsase 5i se ridicase copaciule, apoi rupend-o d'a fuga sa to pazesci pirle-o, ca II sfiriia cAlcaile de lute ce se ducea. Nu trecu multi de cand se duse flute de imperate, si o fata de tiganii veni sa ia apa din fantand, dar cand veclu chipule care stralucea in apa, creq.0 ca e all ei, si spargend urciorule se intorse fuga la murna-sa Nu me mai duce la apa, clise ea, o frumusete asa ca a mea nu aduce apa. Du-te la apd arapino, ce tote spul ast-fel de flecuri, II 4ise ma -sa, aratandu-I cocenule maturel. Ea se duse, .5i iard se Morse, ca si intahl, fare isprava si tote cu astil-felii de vorbe. Md-sa intelese ca acolo nu e lucru curat si ii dete unit ace vrajite sa -le tie in perii, si o invetd ce sd filed cu ele la intemplare de are dm. peste tine -va p'acolo, si o trimise era. Tiganca, cumii ajunse la fautd.na, cdta in susil si veclu de uncle venea in fanand acele chipii angerescii. Sue-me si pe mine acolo, rogu-te, cjise tiganca, uitandu-se galese care tuna frumusetilore. Earl fata cu perulii de aura clise copaciului de se lasd, lea pe tiganca ca sä-1 tie de uritil, si copaciulu se ridica la locii. Stande ele la vorbti, tiganca se lingusi si ruga pe fate, ca de voesce sä derma nitelit, sa pue capule in pola ei, si ea ii va cauta in cape. Fata se induplecd si se puse cu capule in pola tig'ancei, si cand era sa o Pure somnule, 14;anca ii infipse acule otrAvite in cape, era fata se tam o *Arica cu totule si cu totulii deaur, si incepu a sbura de colo pand colo, p'in crdcile pomului. acu se-lit
Atunci liganca dise : Ah ! fata de Iele ce mi-al fosti, cumil scOpatil, ell socoteamii ca dormi, darA fie, to n'o sd'in1 scapi, ity via eft lie de bacii. Nu trecu multe dile si eca fiulft de Imperatq cu este si calareti si cu cars imporatesci veni ca s'o ridice ; era tiganca cumil 1111 vedu II (Ilse : Da, bine Imperate, m'ai lAsatii sa to ateptil atata, in egg sorele mi -a arse fetisera si vAntulil mi-a bAtutil Imperatta cumi o vedu, remase la IndoialA si nu-1 venea sa crecla ca ea este clina pe care o lAsase ela acolo. dupO vorbele ce-I clise, pare ca arti ft creclutti, §i deci se Induplica si o lud. Nu sal cum, nu scia ce fehi, dna, par'ca-i spunea inima ca n'o sä fie ea ; in sfaritil, data nu vedu pe alti tine -va plea cu ea; si nu scia cum sa faca sa nu crecla tats -seti ca spusese minciuni. Gaud ajunse la curtea ImperatescA, le e0 imperatuli inainte, si remase InmArmuritil cAnd veclu in loci de clina frumuselelorti, cu fata ca sorele si cu pe'rulfi de aura, pe o arapina negra ca fundulii caldgrel. $i mAcaril ca ritda or' ilft lucredinta ca sorele ii arsese fetisera ci yintulil f i batuse per4orulft Imperatului totil nu-1 venea sa crecia. /nsA n'avu ce face ; de bine, de red II puse intro parte a palatului ci to-tit amana. cununiile. D'a doua di chiar in gradina Imperatesca in tote diminetile, venea o pAsaried si canta cu doril de-ti rupea inima ; apoi striga cAtft II lua gura : GrAdinaril ! Derme Imperatulti ? Dorme, ii respundea gradinarult). SA &mug somnii dulce si mai duke, de pe elpeteiti sa s'aridice, adAoga pAserica. DarA cioroica de Imperatesa derme? Dorme, II respundea. SA dorms somnulti de urgie, de acum vecie. Si pe care pomil se punea de club., pe loci se gi usca. mi-al i periprulii. Dail, pant 'n
Gradinarulti spuse imperatului teta siretenia cu paserea si cum sä usca pomii pe care se punea ea de data, imperatubl se lua de ganduri. Mai top pomii din gradina se uscara in cate-va dile ; mai rernasese unulfi. Atunci imperatulil porunci sa se puns pe fiecare craculita cite unii latu, si asa se facu ; era a doua di in reversatii de dori, veni la imperatulfi cu paserea de aura care dedese In lap. imperatulfi porunci facu o colivie cu totulu si cu totulit de aura, duse paserea in ea si, de dragulti ei, tinea pe ferestra lui. Tiganca curia audi de istoria cu paserea ii trecu unu feril arsu prin inima. Se facu bolnava, mitui pe top' vracii earl. spusera imperatului el pana nu va taia paserea de aura si sk dea imperatesei sä manance din ea, nu se va insanatosi. Plinil de scarba imperatulii, nu se putea invoi la asta ; dark dupa rugaciunea fiului sell, o dete ; remase Ins& nemangaiatit si din ce in ce ura mai multi pe tiganca. Luara, deci, paserea si o taiara, o fersera si o duse imperatesei ; era ea, dupi ce se prefacu ca se insanatosesce, incepu a se gati de cununie. Din sangele paserelei, crescu la ferestra imperatului una brae" inaltfi si frumosfi, si era o minune cum de fate° nepte crescuse asa de mare si falnicil. imperatuld chema pe gradinaril porunci sa alba cea mai mare ingrijire de acelit Eara tiganca cum audi, n'avu odilina si-i puse gandk req. Pricepuse, draceica, ca Inca nu scapase cu totulii si cu totulti de primejdie. Se film era bolnava, mitui era pe vraci, cari spusera finperatului ca pana nu va taia bradulic ferba si cu apa aceea faca bae, nu va trece imperatesel. Imperatuld se supera pana la sufletil, vecienda ca logodnica fiului sea e piaza sea; flinch"' ca de dud a venitil ea, n'a avutfi parte de nici una lucru ce i-a fostfi lui dragil. Lasa sa tae si bradulu ca sk nu mai alba nicl unfi a-lic mai supera tine -va cu ce-va, si se botart ca de de-I si-I porna. sa-I cuvinta sa-la
aci innaInte sa nu mai faca pe voia nimenui, data aril mai da peste ce-va care se -i placa. Pe cand taia bradulii, la care -Lora lumen se ulta cu o betrana cersetore se opri si ea sä privesca linga cea-lalta lume, si cand vru sa piece, lua cu dansa o surcea ce cAcluse de la o tandara a bradului si o duse acad. Baga insa de sem& ca era unit acu infipta in surcea ; ea flu scose ; si flinchu ca surceaoa era ore-cumil maricica si lata o facu capacil la +51a care o avea si ea dupa sufletuhl el. A doua cti pleca in prostAla ca tota-d'auna ; dard cand se intOrse acasa, remase incremenita ve4endil coliba maturata si deretecata de-fi era drags inima sa privesci. Nu intelegea baba ce asta -fele minune sa fie asta, adica tine sa fi venita sa-I facA ei de bine. Cate-va clile urmA tau. asta-fela ; in sfarsitil hotari sa panisiesca, (lora va da peste cela ce-i deretica si-i pune tote alea la randuiala lora p'in coliba si asa si facu. inteo di dupa ce pled, ea se ascunse, si ultandu-se pe furisil, pe crapatura usil, veq.0 cum din capacula Olei sari o fata mai alba de call neoa si cu perula de aura. Cine esti, mama, clise ea, de imi fad astil-fell de bine ? 0 fata fara triste, clise ea: data me primesci sa seclu la D-ta, multi' bine ti-oiii face si ea dumitale. Se invoira si remase; ba inca baba se mandrea, ca asa fata nici in casa imperatiloru nu se gasea, frumosa si vrednica. Baba mergea merea in prostela, cum invetase ea ; dara intr'o clise fata cumpere din targa plmJa si matase rosie si verde; baba bleb"), din paralele ce adunase din cersitil, ii cumpera. Fata isi cusu tad istoria pe cloud sangulii ; Si dupa ce le ispravi, clise babel sa se duca cu densele la imperatula, si cand va fi pe tronu alaturea cu fiulit geil, sangulia cusuta cu verde sa o puns pe genuchil imperatului ; era cea cusuta cu rosu pe a fiului sea. Baba asculta si se duse; dart ostasii n'o lasa sä intre. tunci ea facu sgomotu, si imperatula porunci sa o lase a di ii sa-I jindii, A-
intra. Ea, cum infra, facu cum ii disese fata, si esi ca sa astepte sd vada isprava. Cum vedura sanguliile, imperatulu si intelesera totutu. Porunci sa theme pe logodnica imperatului si-i dise Pentru ca o sa te fad imperatesa, trebue sa te deprindt a si judeca pe femei, sand judecatorii nu se domirescit la cute unit lucru : Astacli ni s'a aratath cu plangere o femee, care !,lice ca, avendu unit cocosit de soli'', cu mare cheltuiala a alergatit prin teri de a cumperatit si o gaina, asijd.erea de soiii; ca vecina el nu s'a multumitil ca i-a omoratit gaina, dara i-a furatil si cocosulti si Pa datti la o Ong d'ale ei, si asa cere dreptate. Ce did despre acesta ? - respunse hahnita, dupd ce se gandi putin, ca femeea care a omoritfi gaina si a turatil cocosul, cu mOrte sa se °more, si cocosuld sä se intorca stapanului impretina cu gaina asanditei si cu male ce va fi facutil. fine ai judecatti, respunse impdratulti : Eu suntit femeea cu cocosulti, si tu esti care l'ai furatit ; gatesce-te la (3:sanda care tu insuTi ai gasit-o cu tale. Tiganca incepu a plunge, a se ruga, a se jeli ; dara tote full de geba. 0 dete pe mana ostasiloril care fara mils tiresplatird nelegiuirea ce facuse. Dupd acesta se duserd cu totil la casa babel, si fiulti de imperatti cu tats -seit Inainte, ridicara pe fata cu tots cinstew, si dup.' ce o aduse la palatti, Indata 11 si cununara, si mare veselie fu in tots 1146ratia trel dile d'a randulti, pentru C. s'a gasitii vie si nevatamala fata cu perulii de aura, dupi care atata a umbla.tit fiulti de imperatit; si top cu totuld oropsea pe tiganca cand s'a auditit istoria nelegiuirilorti sale. Incalecaiu p'o sea, etc.
Nadaljuj z branjem
