Prevod

Starka, ki je imela bolne oči, je prosila zdravnika, naj jo zdravi za plačilo. Pred pričami sta se dogovorila, da bo dobil bogato plačilo, če ji ozdravi oči, če pa bolezen ne bo minila, mu ne bo dala ničesar. Zdravnik je nato prihajal k njej in ji na oči nanašal zdravilo, ob vsakem obisku pa ji je po malem kradel imetje. Kmalu jo je ozdravil in zahteval dogovorjeno plačilo. Toda ko je starka spet spregledala in videla, da v hiši ni več ničesar od njenega imetja, mu ni hotela ničesar dati. Zdravnik je vztrajal in jo silil k plačilu, ona pa je odlašala, zato jo je privedel pred sodnike. Stopila je prednje in rekla: »Ta človek govori resnico. Obljubila sem mu plačilo, če bom spet dobro videla, če pa bom še naprej bolna, mu ne bom dala ničesar. Zdaj trdi, da sem ozdravela, jaz pa pravim, da se mi je zgodilo ravno nasprotno. Ko sem imela bolne oči, sem v svoji hiši videla razne predmete in dragocenosti; zdaj pa, ko on trdi, da vidim, ne morem videti prav ničesar.«

Basen kaže, da si hudobni ljudje zaradi svoje pohlepnosti nevede sami nakopljejo dokaze zoper sebe.