Prevod

Nekoč je živela stara ženica. Saj si gotovo že kdaj videl staro ženico, ki je hodila beračit? Tudi ta ženica je beračila, in kadar je kaj dobila, je rekla: »Bog vam povrni.« Nekoč je prišla pred vrata, za katerimi je ob ognju stal prijazen navihanec in se grel. Ko je deček videl ubogo staro ženico, kako stoji pri vratih in trepeta, ji je prijazno rekel: »Pridite, stara mati, in se pogrejte.« Prišla je bliže, vendar je stopila preblizu ognja, tako da so se njene stare cape vnele, sama pa tega ni opazila. Deček je stal in to gledal. Saj bi moral pogasiti ogenj? Kajne, moral bi ga pogasiti? In če ne bi imel vode, bi moral izjokati skozi oči vso vodo iz svojega telesa; tako bi nastala dva lepa potočka, s katerima bi lahko gasil.