Waltey

Waltey

Zgodba o treh željah

Tisoč in ena noč · arabska pripovedna tradicija
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Zgodba o treh željah

Vir
Tisoč in ena noč
Avtor
arabska pripovedna tradicija
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Arabic
Čas branja
3 min branja
Obseg
2 strani
Naslov izvirnika
حكاية الدعوات الثلاث - الليلة ٥٩٦

O izvirniku

Tisoč in ena noč

Zgodbe v zgodbah, polne trgovcev, dvorov, preoblek in nočnih zapletov. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tisoč in ena noč v jeziku Arabic.

Besedilo

Zgodba o treh željah

Slišal sem tudi, da je nekoč živel mož, ki si je vse življenje želel uzreti noč usode. Neke noči se je zazrl v nebo in zagledal angele ter odprta nebeška vrata; videl je, kako vse stvarstvo na svojem mestu kleči v molitvi. Ko je to videl, je rekel ženi: »Žena, Bog mi je dal uzreti noč usode. Zaobljubil sem se, da bom, če jo uzrem, izrekel tri prošnje, ki bodo uslišane. Rad bi se posvetoval s teboj: kaj naj prosim?« Žena mu je rekla: »Reci: O Bog, povečaj mi tiča.« Izrekel je te besede in njegov ud je postal velik kakor buča, tako da mož pod njegovo težo ni mogel več vstati. Kadar je hotel leči z ženo, je ta bežala pred njim iz kraja v kraj. Mož jo je vprašal: »Kaj naj zdaj storim? Mar ni bila to tvoja želja, da bi potešila svojo pohoto?« Odgovorila mu je: »Ne želim si, da bi ostal tako dolg.« Mož je dvignil glavo proti nebu in rekel: »O Bog, reši me te nadloge in me je osvobodi!« Tedaj mu je ud povsem izginil. Ko ga je žena videla, mu je rekla: »Zdaj ko si brez uda, te ne potrebujem več.« Rekel ji je: »Vse to je posledica tvojega nesrečnega nasveta in slabega preudarka. Pri Bogu sem imel tri prošnje, s katerimi bi si lahko pridobil blaginjo na tem in onem svetu. Dve sta šli v nič, ostala mi je le še ena.« Rekla je: »Prosi vzvišenega Boga, naj te povrne v prejšnje stanje.« Prosil je svojega Gospoda in spet je bil tak kakor prej. Vse to, o kralj, se je zgodilo zaradi ženinega slabega preudarka. To zgodbo sem ti povedal le zato, da bi spoznal lahkomiselnost žensk, plitkost njihove pameti in nespametnost njihovih odločitev. Ne poslušaj je torej in ne ubij svojega sina, srčike svojega srca, ter ne izbriši spomina nase, ki bo ostal za teboj.« Kralj je zato opustil namero, da bi ubil sina. Ko je napočil sedmi dan, je sužnja kriče prišla pred kralja in zanetila velik ogenj. Privedli so jo pred kralja in jo trdno držali za roke in noge. Kralj jo je vprašal: »Zakaj si to storila?« Odgovorila mu je: »Če mi ne zagotoviš pravice proti svojemu sinu, se bom vrgla v ta ogenj. Življenje se mi je uprlo. Preden sem prišla sem, sem napisala oporoko, svoje imetje razdelila v miloščino in sklenila umreti. Tedaj se boš bridko kesal, kakor se je kesal kralj, ki je dal mučiti čuvajko kopališča.« Kralj jo je vprašal: »Kako pa se je to zgodilo?«

Izvirnik

حكاية الدعوات الثلاث - الليلة ٥٩٦

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

فلما كانت الليلة ٥٩٦

وقد بلغني أيضًا أنه كان رجل يتمنَّى في عمره أن يرى ليلة القدر، فنظر ليلة من الليالي إلى السماء، فرأى الملائكة وأبواب السماء قد فُتِحت، ورأى كل شيء ساجدًا في محله، فلما رأى ذلك قال لزوجته: يا فلانة، إن الله قد أراني ليلة القدر، ونذرتُ إن رأيتُها أن أدعو ثلاث دعوات مستجابات، فأنا أشاورك فماذا أقول؟ فقالت المرأة: قل اللهم كبِّر لي أيري. فقال ذلك فصار ذَكَره مثل ضرف القرع، حتى صار ذلك الرجل لا يستطيع القيام به، وكانت زوجته إذا أراد أن يجامعها تهرب منه من موضع إلى موضع، فقال لها الرجل: كيف العمل؟ فهذه أمنيتكِ لأجل شهوتكِ؟ فقالت له: أنا ما أشتهي أن يبقى بهذا الطول. فرفع الرجل رأسه إلى السماء وقال: اللهم أنقذني من هذا الأمر وخلِّصني منه، فصار الرجل ممسوحًا ليس له ذَكَر، فلما رأته زوجته قالت له: ليس لي بك حاجة حيث صرت بلا ذَكَر. فقال لها: هذا كله من شؤم رأيك وسوء تدبيرك، كان لي عند الله ثلاث دعوات أنال بها خيري الدنيا والآخرة، فذهبت دعوتان وبقيت دعوة واحدة. فقالت: ادع الله تعالى أن يردَّكَ على ما كنتَ عليه أولًا. فدعا ربه فعاد كما كان. فهذا أيها الملك بسبب سوء تدبير المرأة، وإنما ذكرتُ لك ذلك لتتحقق غفلة النساء، وسخافة عقولهن، وسوء تدبيرهن، فلا تسمع قولها وتقتل ولدك مهجة قلبك، وتمحو ذِكْرك من بعدك. فانتهى الملك عن قتل ولده. فلما كان اليوم السابع، حضرت الجارية صارخة بين يدي الملك وأضرمت نارًا عظيمة، فأتوا بها قدام الملك ماسكين بأطرافها، فقال لها الملك: لماذا فعلتِ ذلك؟ قالت له: إن لم تنصفني من ولدك ألقيت نفسي في هذه النار، فقد كرهت الحياة، وقبل حضوري كتبت وصيتي وتصدَّقْتُ بمالي، وعزمت على الموت، فتندَّمْ كلَّ الندم كما ندم الملك على عذاب حارسة الحمام. فقال لها الملك: وكيف كان ذلك؟