Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Menihi z gore Hiei so duhovnika Chūina povabili, naj v drugem svetišču v Hiyoshiju vodi obred v čast Lotosovi sutri. Sutro je recitiral tako čudovito, da tega ni mogoče opisati. Proti koncu je dejal: »Božanstvo, varuh tega kraja, mi veleva izreči naslednje,« in z močnim glasom zapel odlomek: »Težko je ohranjati to sutro; kdor jo ohranja le kratek čas, me že razveseli, in prav tako vse bude.« Toda tam, kjer bi moral reči »vse bude«, je znova pristavil: »Božanstvo, varuh tega kraja, mi veleva reči,« in nadaljeval: »Me že razveseli, in prav tako vse bogove.« Številni zbrani menihi so v en glas navdušeno vzkliknili, razprli pahljače in začeli mahati z njimi. Pozneje je neki človek dal izdelati svete podobe božanstev iz svetišč v Hiyoshiju in pred vsako od njih prirejal tisočdnevno zaporedje pridig. Ko je prišla vrsta na božanstvo drugega svetišča, je neki menih od besede do besede ponovil ta odlomek. Nekdo je o tem pripovedoval Chūinu: »Takole se je zgodilo.« Vrhovni duhovnik Chūin je planil v smeh. »Ha, ha! Saj to sem jaz, Chūin, izrekel ob tisti in tisti priložnosti!« Znova se je zasmejal, nato pa dejal: »Današnjim pridigam na splošno pravim pridige iz pasjega dreka. Pes žre človeško blato, potem pa se sam poserje. In ker današnji pridigarji pobirajo Chūinove pridige ter pridigajo po njih, jim pravim pridige iz pasjega dreka.«