Prevod
Neki človek je na osla naložil kozo, ovco in prašiča ter ga gnal v mesto. Prašič je vso pot glasno cvilil. Ko ga je lisica slišala, ga je vprašala, zakaj se samo on tako dere, medtem ko se drugi živali mirno pustita nositi. Prašič ji je odvrnil: »Ne tarnam brez razloga. Dobro namreč vem, da bo gospodar ovci prizanesel, ker mu daje volno in jagnjeta, prav tako pa tudi kozi zaradi sira in kozličev. Mene pa ne more uporabiti za nič drugega, zato me bo gotovo zaklal.« Tako tudi med ljudmi ne gre grajati tistih, ki jočejo, ker že vnaprej vidijo nesreče, ki jih čakajo.
