O besedilu
Orel in lisica
- Vir
- Ezopove basni
- Avtor
- Ezop / Karl Halm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Ancient Greek
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- 5. Ἀετὸς καὶ Ἀλώπηξ. (S. 1. C. 1 et p.279 sq. F. 1.)
O izvirniku
Ezopove basni
Kratke basni, kjer živali v nekaj potezah razkrijejo človeške slabosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ezopove basni v jeziku Ancient Greek.
Besedilo
Orel in lisica
Orel in lisica sta sklenila prijateljstvo in se odločila, da bosta živela drug ob drugem, saj sta hotela s skupnim življenjem utrditi svojo vez. Orel si je na visokem drevesu spletel gnezdo, lisica pa je v grmovju pod njim skotila mladiče. Ko je nekoč odšla iskat hrano, je orel, ki mu je zmanjkalo hrane, priletel v grmovje, pograbil njene mladiče in se z njimi pogostil skupaj s svojimi orliči. Ko se je lisica vrnila in spoznala, kaj se je zgodilo, je ni toliko žalostila smrt mladičev kakor to, da se ni mogla maščevati: kot žival, ki živi na tleh, ni mogla zasledovati ptice. Zato je obstala v daljavi in preklinjala sovražnika, saj je bilo to edino, kar preostane šibkim in nemočnim. Toda orla je kmalu doletela kazen za izdajo prijateljstva. Ko so namreč neki ljudje na polju žrtvovali kozo, je priletel k oltarju in odnesel kos drobovja s tlečo žerjavico. Ko ga je prinesel v gnezdo, je zapihal silovit veter in iz drobnih, suhih bilk razpihal svetel plamen. Ožgani mladiči so popadali na tla, saj orliči še niso znali leteti. Lisica je pritekla in jih pred orlovimi očmi vse požrla.
Basen kaže, da se tisti, ki prelomijo prijateljsko zvestobo, četudi zaradi nemoči oškodovanih uidejo njihovi kazni, božji kazni nikakor ne morejo izogniti.
Izvirnik
5. Ἀετὸς καὶ Ἀλώπηξ. (S. 1. C. 1 et p.279 sq. F. 1.)
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ἀετὸς καὶ ἀλώπηξ φιλεῖν ἀλλήλους συνθέμενοι, πλησίον ἑαυτῶν οἰκεῖν διέγνωσαν, βεβαίωσιν φιλίας τὴν συνήθειαν ποιούμενοι. Καὶ δὴ ὁ μὲν ἀναβὰς ἐπί τι περίμηκες δένδρον ἐνεοττοποιήσατο· ἡ δὲ εἰσελθοῦσα εἰς τὸν ὑποκείμενον θάμνον ἔτεκεν. Ἐξελθούσης δέ ποτε αὐτῆς ἐπὶ νομὴν, ὁ ἀετὸς ἀπορῶν τροφῆς, καταπτὰς εἰς τὸν θάμνον καὶ τὰ γεννήματα ἀναρπάσας, μετὰ τῶν αὑτοῦ νεοττῶν κατεθοινήσατο. Ἡ δʼἀλώπηξ ἐπανελθοῦσα ὡς ἔγνω τὸ πραχθὲν, οὐ μᾶλλον ἐπὶ τῷ τῶν νεοττῶν θανάτῳ ἐλυπήθη, ὅσον ἐπὶ τῷ τῆς ἀμύνης ἀπόρῳ· χερσαία γὰρ οὖσα πτηνὸν διώκειν ἠδυνάτει. Διὸ πόῤῥωθεν στᾶσα, ὃ μόνον τοῖς ἀσθενέσι καὶ ἀδυνάτοις ὑπολείπεται, τῷ ἐχθρῷ κατηρᾶτο. Συνέβη δʼ αὐτῷ τῆς εἰς τὴν φιλίαν ἀσεβείας οὐκ εἰς μακρὰν δίκην ὑπελθεῖν· θυόντων γάρ τινων αἶγα ἐπʼ ἀγροῦ, καταπτὰς ἀπὸ τοῦ βωμοῦ σπλάγχνον ἔμπυρον ἀνήνεγκεν· οὐ ὗ κομισθέντος εἰς τὴν καλιὰν, σφοδρὸς ἐμπεσὼν ἄνεμος ἐκ λεπτοῦ καὶ παλαιοῦ κάρφους λαμπρὰν φλόγα ἀνῆψε· καὶ διὰ τοῦτο καταφλεχθέντες οἱ νεοττοὶ (καὶ γὰρ ἦσαν ἔτι ἀπτῆνες οἱ ἀετιδεῖς) ἐπὶ τὴν γῆν κατέπεσον. Καὶ ἡ ἀλώπηξ προσδραμοῦσα ἐν ὄψει τοῦ ἀετοῦ πάντας αὐτοὺς κατέφαγεν.
Ὁ λόγος δηλοῖ, ὅτι οἱ φιλίαν παρασπονδοῦντες, κἄν τὴν τῶν ἠδικημένων ἐκφύγωσι κόλασιν διʼ ἀσθένειαν, ἀλλ’ οὖν γε τὴν ἐκ θεοῦ τιμωρίαν διακρούονται οὐδʼ ὅλως.
Nadaljuj z branjem
