Prevod
Orel in lisica sta sklenila prijateljstvo in se odločila, da bosta živela drug ob drugem, saj sta hotela s skupnim življenjem utrditi svojo vez. Orel si je na visokem drevesu spletel gnezdo, lisica pa je v grmovju pod njim skotila mladiče. Ko je nekoč odšla iskat hrano, je orel, ki mu je zmanjkalo hrane, priletel v grmovje, pograbil njene mladiče in se z njimi pogostil skupaj s svojimi orliči. Ko se je lisica vrnila in spoznala, kaj se je zgodilo, je ni toliko žalostila smrt mladičev kakor to, da se ni mogla maščevati: kot žival, ki živi na tleh, ni mogla zasledovati ptice. Zato je obstala v daljavi in preklinjala sovražnika, saj je bilo to edino, kar preostane šibkim in nemočnim. Toda orla je kmalu doletela kazen za izdajo prijateljstva. Ko so namreč neki ljudje na polju žrtvovali kozo, je priletel k oltarju in odnesel kos drobovja s tlečo žerjavico. Ko ga je prinesel v gnezdo, je zapihal silovit veter in iz drobnih, suhih bilk razpihal svetel plamen. Ožgani mladiči so popadali na tla, saj orliči še niso znali leteti. Lisica je pritekla in jih pred orlovimi očmi vse požrla.
Basen kaže, da se tisti, ki prelomijo prijateljsko zvestobo, četudi zaradi nemoči oškodovanih uidejo njihovi kazni, božji kazni nikakor ne morejo izogniti.
