Prevod

Orel je preganjal zajca. Ker zajec ni imel nikogar, ki bi mu priskočil na pomoč, je za zaščito prosil govnača, edino bitje, ki ga je po naključju zagledal v bližini. Govnač ga je opogumil, ko pa je videl, da se orel približuje, ga je prosil, naj mu ne vzame tistega, ki se je zatekel pod njegovo varstvo. Toda orel se za tako drobno bitje ni zmenil in je govnaču pred očmi požrl zajca. Govnač mu tega ni odpustil. Odtlej je oprezal za orlovimi gnezdi in vsakokrat, ko je orel znesel jajca, poletel do njih, jih skotalil iz gnezda in razbil. Orel, ki nikjer več ni našel miru, se je naposled zatekel k Zevsu — orel je namreč Zevsova sveta ptica — in ga prosil, naj mu zagotovi varen kraj za vzrejo mladičev. Zevs mu je dovolil, da znese jajca v njegovo naročje. Ko je govnač to videl, je naredil kroglico iz gnoja, poletel k Zevsu in mu jo spustil v naročje. Zevs je hotel gnoj otresti s sebe, zato je vstal in pri tem nehote stresel na tla tudi jajca. Pravijo, da od takrat orli ne gnezdijo v času, ko se pojavljajo govnači.

Basen nas uči, naj nikogar ne preziramo, saj nihče ni tako nemočen, da se ne bi mogel maščevati, če ga kdo poniža.