Prevod

(Tistim, ki kupujejo knjige samo zaradi vezave.) Včeraj je po moji ulici šel osliček, bolj okrašen kot kateri koli, kar sem jih videl v življenju. Tovorno sedlo in oglavka 5 sta bila čisto nova, s svilenimi resami, rdečimi in rumenimi. Cofe in perjanico je nosil osliček, 10 pentlje, kraguljčke in še drug lišp. S škarjami so mu z veliko spretnostjo na vratu in zadku 15 izstrigli prav lične vzorce. Menda je njegov lastnik, ki je, kakor so mi povedali, ciganski prekupčevalec, eden najzvitejših, 20 prodal ta dragulj nekemu preprostemu možu; in pravijo še, da je reveža stal celo premoženje. Ko se je vrnil domov, 25 je sosedom pokazal svoj imenitni nakup; in eden od njih je rekel: »Poglejmo, prijatelj, ali ima ta živalca 30 tako dobro telo, kakor ima lepo opravo.« Začel ji je snemati ves lišp in pod tovornim sedlom 35 so že ob prvem pregledu našli hudo ranjen hrbet, s šestimi odrgninami in tremi bulami, 40 pa še z dvema razpokama in staro oteklino, ki se je skrivala pod trebušnim jermenom. »Večji osel,« je rekel mož, 45 »kot osel sam sem jaz, ki me premami umetni lišp.« Pri moji veri, tega pripetljaja ne bom pozabil, 50 saj je kot nalašč za nekega mojega prijatelja, ki je za lep denar kupil knjigo, lepo vezano, 55 a vredno piškavega groša.