Prevod

Neki človek je od prijatelja sprejel imetje v hrambo in sklenil, da si ga bo prilastil. Ko ga je prijatelj pozval, naj priseže, se je iz strahu odpravil na deželo. Pri mestnih vratih je zagledal nekoga, ki je šepaje odhajal iz mesta, in ga vprašal, kdo je in kam gre. Ko je izvedel, da je to Prisega in da gre nad brezbožneže, jo je še vprašal, kako pogosto navadno obiskuje mesta. Odgovorila je: »Vsakih štirideset let, včasih pa tudi vsakih trideset.« Zato je naslednji dan brez pomisleka prisegel, da imetja ni prejel v hrambo. A naletel je na Prisego, in ko ga je ta vlekla proti prepadu, ji je očital, da mu je rekla, da prihaja vsakih trideset let, zdaj pa mu ni dala miru niti en sam dan. Odvrnila mu je: »Dobro vedi: kadar me kdo namerava užaliti, pridem tudi še isti dan.« Zgodba kaže, da čas, ko bo brezbožneže doletela božja kazen, ni določen.