Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost členitve: srednja Toda Alkitoja, Minijeva hči, meni, da bogovih obredov ne gre sprejeti, in še vedno predrzno zanika, da je Bakh Jupitrov potomec; tudi sestre so ji družice v brezbožnosti. Svečenik je ukazal praznovati praznik, služabnicam in gospodinjam opustiti vsakdanje delo, si prsi ogrniti s kožo, razvezati trakove v laseh, si nadeti vence in v roke vzeti z listjem ovite tirse; prerokoval je, da bo strašna jeza užaljenega božanstva.
Matere in mlade žene ubogajo, odložijo statve, košarice in nedokončano prejo, darujejo kadilo in kličejo Bakha, Bromija in Lijeja, rojenega iz ognja, dvakrat rojenega, edinega z dvema materama; tem imenom dodajajo Nizeja in nestriženega Tioneja, pa Leneja in radostnega sadilca grozdja, Niktelija in očeta Eleleja, Jakha in Evhana ter še mnoga druga imena, ki jih med grškimi ljudstvi nosiš, Liber. Tvoja mladost namreč nikdar ne mine, ti si večni mladenič, ti si najlepši med vsemi, ki jih vidi visoko nebo; kadar stojiš brez rogov, je tvoj obraz dekliški. Pred teboj je klonil Vzhod,
vse do temnopolte Indije, ki jo na skrajnem robu napaja Ganges; ti, častitljivi, pokončaš brezbožnega Penteja in Likurga, ki vihti dvorezno sekiro, ter tirenske mornarje vržeš v morje; ti si nadeneš jarem paru risov, ki jima vrat krasijo pisane uzde; sledijo ti bakhantke in satiri in starec, ki si pijan opotavajoče se ude opira na palico ter se komaj drži na hrbtu upognjenega oslička.
Kamor koli stopiš, odmevajo mladeniški vzkliki, z njimi ženski glasovi, bobni, po katerih udarjajo dlani, votle bronaste cimbale in pušpanove piščali z dolgim kanalom. »Bodi nam milosten in blag,« prosijo Ismenove žene in opravljajo zapovedane obrede. Le Minijeve hčere ostajajo doma in s prezgodnjim služenjem Minervi motijo praznik: bodisi predejo volno bodisi s palcem sukajo niti ali vztrajajo ob statvah in priganjajo služabnice k delu.
Ena izmed njih, ki z lahkim palcem vleče nit, reče: »Medtem ko druge počivajo in se udeležujejo izmišljenih obredov, si tudi me, ki nas zadržuje Palada, boljša boginja, z raznovrstnim pogovorom olajšajmo koristno delo rok; druga za drugo povejmo kaj, da se nam čas ne bo zdel dolg, in ponudimo zgodbo ušesom, ki so prosta dela.« Sestre predlog odobravajo in ji naročijo, naj pripoveduje prva.
Ona premišljuje, katero izmed mnogih zgodb naj pove — poznala jih je veliko —, in omahuje: naj pripoveduje o tebi, babilonska Derketo, za katero Palestinci verjamejo, da si s spremenjeno podobo, z udi, prekritimi z luskami, razburkala vode njihovih jezer; ali raje o tem, kako je njena hči dobila peruti in poslednja leta preživela kot bela golobica na stolpih; ali kako je najada s pesmijo in premočnimi zelišči telesa mladeničev spremenila v neme ribe, dokler ni še sama doživela iste usode; ali kako drevo, ki je rodilo bele sadeže, zdaj zaradi dotika krvi rodi črne.
Izbere slednjo zgodbo, saj ni splošno znana, in jo začne takole, medtem ko se ji volna prepleta v nit:
