Prevod

Dokler ga niso izbrisale vremenske sile, je bil na strmih bregovih Misisipija blizu Altona v Illinoisu viden nenavaden relief. Videti ga je bilo mogoče še leta 1860, upodabljal pa je pošast, nekoč znano kot »ptica piasa«. Pater Marquette ni le verjel v njen obstoj, temveč jo je v poročilu o svojih raziskovanjih opisal kot ljudožerko; v istem poročilu omenja tudi druge živalske čudnosti, denimo samoroge s kuštravo grivo in tri čevlje dolge kopenske želve z dvema glavama, »zelo zlobne in nagnjene k grizenju«. Pokazal je celo podobo ljudožerke, ki se je v grobem ujemala s podobo na skalah. Pravili so, da se hrani s človeškim mesom in da se je Indijanci, ki so jo srečevali na Misisipiju in ob njem, silno bojijo. Imela je telo panterja, netopirska krila ter jelenjo glavo in rogove. Pater Marquette ji je pripisal človeški obraz. Relief so nedvomno izdelali Indijanci, vendar so njegovo podobnost s krilatimi biki iz Asirije in sfingami iz Egipta navajali kot potrditev prazgodovinske povezanosti ljudstev Starega in Novega sveta ali izvora enih iz drugih. Menili so tudi, da predstavlja totem kakega velikega poglavarja, pri čemer naj bi telo simboliziralo moč, krila hitrost, glava pa blagost in lepoto. Toda ali ni mogoče, da se je izročilo o njej ohranilo iz časov, ko je pračlovek odkril razmeroma mlade ostanke krilatih plazilcev, ki so se plazili, plavali, potapljali ali leteli ter se obdržali vse do poznejše geološke dobe? Legendo o ljudožerki so morda pripovedovali celo tisti, ki so pobili zadnje pterodaktile.